Veliko je bilo že napisanega o tej temi, vendar ne dovolj. In nikoli ne bo dovolj poudarjeno, zakaj je to tako pomembno. Pozitivno razmišljanje je temelj za samopodobo, za samozavest, za uspešno življenje, za zdravje in blaginjo v življenju. Za vse. Je temelj, je osnova, je podlaga, je tlakovec. In če nas pozitivnega mišljenja niso naučili starši, se ga moramo naučiti sami. Kako se ga naučimo?
Enostavno, kot je vse enostavno, če se držimo navodil. Edina 'malenkost' zaradi katere večina ljudi obupa je...čas. Koliko ste stari letos? X let razmišljamo negativno, pozitivna odrešitev pa bi se morala pokazati že čez 14 dni, ali pa kar jutri. Hitre rešitve tukaj ni. Ne moremo iti v trgovino in kupiti prašek proti negativnemu razmišljanju iz čisto enostavnega razloga, ker ga nimajo. In četudi danes popolnoma spremenimo način razmišljanja, bo rezultat viden zelo zelo počasi.
Po lastni izkušnji šele čez pol leta. Šest mesecev je ravno dovolj, da ljudje obupamo in nadaljujemo s starim načinom, ki pa je veliko bolj prijeten, saj smo ga navajeni. Ja, navada. Kako je topla in dišeča, mehka, voljna, poznana in radi se je oklepamo, saj jo poznamo in ona pozna nas. Ni se nam treba spremeniti, ni nam treba zakorakati v novo in nepoznano. Še vedno lahko tarnamo nad nepravično usodo in krivico in nesrečo. Kajne da nam daje pritoževanje neko zadovoljstvo? Kar bolj prijetno nam je potem, ko smo se do mile volje iztarnali nad krivicami, ki jih doživljamo. Okolica nam izkazuje potrebno pozornost in nam daje sočutje, tolažilne besede in občutek, da nismo sami v nesreči.
Ali opazite prvo zanko, ki nas čaka, ko se začnemo bojevati proti negativnemu načinu razmišljanja? Nalašč sem napisala bojevati, ker tukaj gre dejansko za borbo, katera stran bo močnejša. In kje je prva zanka? Točno tukaj: o čem se bomo pogovarjali potem, ko bomo opustili negativizem? Kaj bomo odgovorili, ko nas bo nekdo vprašal po počutju? Ali bomo zmogli odgovor: „Hvala lepa, odlično sem!“ in s tem tvegali, da bo sogovornika infarkt, ker ni navajen takšnega odziva z naše strani. Če bomo imeli pred očmi cilj, ki ga želimo doseči, potem bomo vsekakor zmogli. Ko bomo razumeli in vedeli, kam nas pelje naš negativizem, potem ga bomo opustili, prej pa nikakor.
In kam nas pelje? Znanstveniki pravijo, da imamo izkoriščenega samo 10% našega uma. Ali si sploh lahko predstavljamo potencial, ki je v nas? In da ta potencial, ki ga koristimo, koristimo v negativne namene (če negativno razmišljamo, je namen negativen). Pa poglejmo na hitro, kaj je sposoben narediti naš um. Poznan je primer, ko se je moški zvečer pomotoma zaprl v hladilnico in umrl, ker je mislil, da so hladilne naprave prižgane. Ko so ga zjutraj našli, je bilo v hladilnici 13 stopinj plusa, imel pa je vse znake podhladitve. Kaj dela naš um? Ali sedaj vidite, kakšno čudežno napravo imamo, pa jo ne znamo uporabljati. Nobeden nam ni tega razložil, če pa že je, pa nismo vzeli resno. In četudi smo vzeli resno, nismo spremenili v glavi prav ničesar. In drug primer, ko so neki učiteljici v ZDA dali v razred čisto povprečne otroke in ji rekli, da imajo vsi ti učenci IQ genijev in so bodočnost države, vendar so včasih trmasti in težavni kot vsi otroci. Rezultat je bil konec leta neverjeten. Iz otrok je dejansko naredila genije. Ali vidite kaj lahko storimo z našo pozitivno naravnavo? Čudeže, dobesedno čudeže. Boste rekli, seveda seveda, vendar to zame ne velja. Napaka. To velja ravno za vas, ki tako rečete. Nima smisla, da naštejem vse primere, ki kažejo, kam pelje pozitiven način razmišljanja in pozitiven pristop in kam negativna naravnava. Boste rekli, zame je že prepozno, se ne splača. Pomislimo drugače: Danes ste stari X let. Predvidevamo, da jih boste po statistiki sodeč preživeli še X let. Ali jih želite preživeti na točno isti način, kot jih preživljate sedaj? Z vsemi pomanjkanji, bolečinami, trpljenji, strahovi, krivdami, žalostjo? Če je vaš odgovor DA, potem ne berite več naprej. Če pa je vaš odgovor NE, potem je naslednje leto idealen čas, da temeljito spremenite svoje življenje.
Torej recept. Tisti enostaven recept, za katerega smo ljudje prepričani, ker je pač zastonj, da ne deluje. Živimo v dobi, v kateri verjamemo samo stvarem, ki jih drago plačamo. Verjemite mi, da bi se morali začeti bati teh 'dragih' stvari in vendarle enkrat poskusiti to, kar se vam ponuja zastonj. To je pristno in edino trajno učinkovito. Ali mislite, da vam bo delavnica za 300 eur prinesla rešitev? Ker nimate toliko denarja viška za tako drago delavnico, ste pač žalostni in zopet razmišljate, kako nimate sreče in kako je srečno življenje samo za izbrane. Proč s takim razmišljanjem.
Kadar želimo pri računalniku zamenjati program, vstavimo disketo in delamo z novim programom. Računalnik se ne spominja več starega programa in dela z novim. No, nekaj podobnega se dogaja v naši glavi, le da postopek ni tako enostaven, predvsem pa je dolgotrajen. Recimo, da imamo v naši glavi negativni program, ki bi ga radi zamenjali s pozitivnim. Ker nimamo diskete, je potrebno prekriti star program z novim, negativno s pozitivnim. Za vsako izrečeno misel je potrebno povrhu ponoviti pozitivno misel (in se ne obremenjevati, da to ni res). Temu se reče snemanje, oziroma prekritje negativnega spozitivnim. To je tisti dolgotrajen postopek. Tukaj je pomemben čas in potrpljenje. Druge poti ni, ne obstaja. Nobena delavnica vam ne more posneti programa v vašo glavo. Če bi bilo res tako enostavno, da se to lahko plača, bi bil to izum stoletja in bi vam svetovala, da se udeležite take delavnice.
Zelo pomembno je, da se ves čas zavedamo, kaj razmišljamo. To ni tako enostavno, kot se sliši, ker nam misli ves čas begajo sem ter tja. Vendar kljub temu se splača poskusiti. Naj bo to naša dogodivščina, naše iskanje skritega zaklada, za katero vemo samo mi. Ne razlagajte nikomur kaj počnete, ker vam bodo ljudje hitro vzeli voljo, češ da se to pa ne da, da je brez veze, neumnost, ki ne deluje. Če želite, lahko poskusite, povejte prijateljem in videli boste odziv. Vsi znajo deliti nasvete in odlično spodbiti vaše dobre namene. Zakaj, se vprašate? Ker vas bodo kmalu zgubili. Ljudje ne marajo ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, ki se želijo spremeniti, ki želijo hoditi po poti uspeha. Ljudje imajo raje neuspešne prijatelje, ker se potem sami počutijo bolje, kako so dobri, ali pa- no, saj mi ne gre tako slabo, poglej tistega kaj preživlja, jaz sem še dober. Poskusite, povejte o svojih namenih in poslušajte.
Če se nam v glavi venomer sučejo misli, kot na primer misel: ne zmorem, jo prekrijemo s pozitivno: jaz zmorem vse. Nimam sreče v srečen sem, nimam denarja v imam ogromno denarja, nimam službe v imam delo, ki je odlično plačano in tako naprej. Ves čas je potrebna izredna pazljivost, kaj se nam plete v mislih.
Torej, na začetku tega procesa je dobro, da nosimo ves čas s seboj list in svinčnik in si vse zapisujemo. Zapisujemo si vse, kar se nam podi po glavi. Ne ustrašite se, to ni potrebno kazati nikomur, to je vaše. Je samo za namen lastne kontrole. Najbolje je, da si pišemo kak teden dni, ker potem se začnejo stvari že ponavljati in nima več smisla. Važno je, da smo iskreni (to je samo za nas, drugi ne vejo), ker če nismo iskreni, rezultatov ne bo. Po tednu dni pregledamo zapisano in poleg negativnih misli zapišemo pozitivne. To se imenuje afirmacija. Afirmacije so stavki s pozitivno naravnavo izrečeni v sedanjem času, ne v preteklem ali prihodnjem.
V veliko pomoč pri afirmacijah in pri spremembi razmišljanja so vam lahko knjige Louise Hay, ki jih lahko kupite tudi v sončni trgovini ali pa si jih izposodite v knjižnici. Če si jih boste kupili, prebrali in delali po njih, bo to vaša najboljša naložba za prihodnje leto. Bo to vaš načrt. Bo to vaše najlepše darilo sebi, ki ste si ga kdajkoli kupili v življenju. In ko knjig ne boste več potrebovali, jih podarite naprej nekomu, za katerega veste, da jih potrebuje. Na splošno velja za vse duhovne knjige, da ko jih ne berete več, jih darujte naprej. Knjige in znanje morajo krožiti, se morajo dotakniti čim več ljudi. In pozor, pozitivna afirmacija ni: ni me več strah ampak v sebi čutim pogum. Ko ste napisali pozitivne afirmacije poleg negativnih misli je čas, da to začnete prakticirati. Takoj, ko se pojavi misel, kot na primer: ne zmorem, jo prekrijemo s pozitivno: jaz zmorem vse. Nimam sreče v srečen sem, nimam denarja v imam ogromno denarja, nimam službe v imam delo, ki je odlično plačano in tako naprej. Ves čas je potrebna izredna pazljivost, kaj se nam plete v mislih in prekrivanje negativnih misli s pozitivnimi.
Pozor! Zelo je pomembno, da to delamo, tudi če ne verjamemo. V naši podzavesti so sedaj posnete negativne misli in podzavest učimo, da bo razmišljala drugače. Ko se bo naučila, bo začela delovati, se bomo preprogramirali. Recimo tako: naše življenje sedaj pozna kup težav. Ne poznamo rešitev in nobeden jih ne pozna. Iščemo, plačujemo drage delavnice, vedeževalke, rezultat pa je isti. Če pa poskusimo na zgoraj opisan način, ne zgubimo ničesar. Edino tvegamo, da se nam bo čez eno leto življenjska situacija začela popravljati in bomo spoznali kup čudovitih ljudi, ki razmišljajo na isti način. Se splača? Naredite samo en enostaven pozitivni preizkus. Ko smo zelo zelo slabe volje, se nasmejmo (seveda se moramo prisiliti ali pa pomisliti na kaj lepega), potisnimo kotičke ustnic navzgor in se smehljajmo. Osebno počutje se nam po nekaj minutah izboljša za 20% do 30%. Če deluje tako enostaven preizkus, kako je šele močno to, kar učimo našo podzavest. Kdaj je dovolj? Pol leta do eno leto, včasih več. Sama sem čez pol leta kar naenkrat in z velikim presenečenjem ugotovila, da moje misli ne potrebujejo več učenja. Namesto ne zmorem, strah me je, tega ne znam, to ni zame.....so se moje misli bleščale v novi podobi: jaz zmorem vse, vse naredim z lahkoto, imam ogromno denarja.... in ne boste verjeli, ker sem tudi sama takrat težko, da se je moje življenje dejansko začelo spreminjati na bolje, na vseh področjih. Nisem edina, kup knjig je napisanih na to temo in vsi želijo deliti svojo izkušnjo obilja z vami.
Odločite se danes. Naj postane vaše življenje potovanje v pozitiven način razmišljanja. Naj bo to darilo, ki ste si ga odločili dati sami sebi v naslednjem letu. Naj od danes naprej postane vaše življenje hoja po poti čudenja, neverjetnosti, lepote, sreče, topline, veselja in smeha. Odločitev je naša. Ali pot negativnosti, ki pelje v nesrečo, žalost, jok, neuspeh, jezo, revščino, bolezen? Kaj nam je ljubše? Samo od nas je odvisno, po kateri poti bomo stopali.
Leto 2011 je leto odločitve. Ali po isti poti naprej, poti ki smo jo vajeni in jo poznamo in smo jo prehodili že neštetokrat? Ali nam še ni dovolj? Če je dovolj bednega življenja, potem je čas za nekaj novega. Je čas za spremembe, je čas, da spustimo v naše življenje pozitiven način razmišljanja. Pa ne samo da ga spustimo, ampak, da ga začnemo živeti. Vendar pozor, kot sem napisala na začetku. Spremembe zahtevajo obilo časa in rezultat ni viden takoj. Ne obupajte. Ko se bo začelo dogajati, bo poplačan ves trud za nazaj in še več.
Sedaj je čas, da članek še enkrat preberemo od začetka in še enkrat in še enkrat.....
Veliko je bilo že napisanega o tej temi, vendar ne dovolj. In nikoli ne bo dovolj poudarjeno, zakaj je to tako pomembno. Pozitivno razmišljanje je temelj za samopodobo, za samozavest, za uspešno življenje, za zdravje in blaginjo v življenju. Za vse. Je temelj, je osnova, je podlaga, je tlakovec. In če nas pozitivnega mišljenja niso naučili starši, se ga moramo naučiti sami. Kako se ga naučimo?
