Odločno za mir

sreda, 24. maj 2006 @ 05:15 CEST

Piše: Marko Pogačnik

Po grozotah druge svetovne vojne so politiki zagotavljali, da je z vojnami konec. Žal ni tako. Kljub naporom gibanj za mir, svetovnih organizacij in pogumnih posameznikov divja na Zemlji več vojn hkrati. Kar naprej se vnemajo in pripravljajo nove vojne. Ali naj obupamo? Ali naj se zapremo v Evropsko unijo kot eno od srečnih oaz miru? Ali naj zamašimo ušesa pred poročili o novih izbruhih nasilja?

Nikakor ne smemo obupati nad uspešnostjo mirovnih prizadevanj, saj še nismo poskusili najmočnejše metode vzdrževanja miru na Zemlji. Nismo se še dovolj potrudili, da bi vsak zase vzdrževali mir znotraj samega sebe in v skladu s tem nastopali v javnosti. Nikakor ne zbijam šale na račun vojne in miru! V mislih imam odkritja o neverjetni moči tako imenovanih morfogenetskih polj. Gre za energijska polja, ki glede na svojo kvaliteto ali destruktivnost odločajo o tem, kakšne pojave doživljamo v materialnem svetu.

Pri naših prizadevanjih za mir smo le navidezno odvisni od volje, oziroma od malomarnosti večine. Vesolje se oblikuje znotraj vsakega posameznega holografskega jedra, ki sestavlja njegovo celoto. Človek zaobjet v svojem čustvenem, miselnem, energijskem, telesnem in duhovnem organizmu nedvomno predstavlja takšno holografsko (celostno) jedro. Hočem reči, da je usoda vojne in miru navidez sicer odvisna od zunanjih dejavnikov - a le do trenutka, ko se človek zave, da se vzvodi stvarjenja v resnici nahajajo znotraj naših osebnih energijskih polj in znotraj naše zavesti.

Teoretično se da reči, da bi mir nastopil v trenutku, ko bi se dovolj ljudi na Zemlji potrudilo vedno znova najti točko miru in ravnotežja znotraj samega sebe in tudi znotraj svojega nastopanja navzven. Dejansko pa bi s tem nastala le realna možnost za dosego miru na Zemlji. Da bi mir zavladal med narodi in posamezniki, se je potrebno spreminjati. Brez tega, da se posamezniki in narodi zavemo svojih egocentričnih stremljenj, svojih zadrtih miselnih sistemov in čustvenih zadržkov, ne more biti miru na Zemlji. Kaj pa bi nam pomenil mir, če bi znotraj nas še naprej divjal spor med obema spoloma, med egom in glasom duše, med razumskimi nazori in občutkom za življenje?

Začnimo nemudoma. Mir na Zemlji lahko dosežemo, če se naloge lotimo vsaj na treh ravneh hkrati. Predlagam akcijski načrt, ki je tako preprost, da ga lahko vsakdo začne uresničevati danes:

1. Opazuj kje se pojavljajo spori znotraj samega sebe in znotraj osebnega oziroma mednarodnega sveta. Prisluškuj glasu srca in logiki svojega razuma, da bi izvedel, kaj lahko storiš, da vneseš spremembo.

2. Zavedaj se, da miru ne moremo trajnostno vzdrževati zgolj znotraj človeškega sveta. Spreminjaj svoje ravnanje in ravnanje družbe, ko gre za agresijo proti določenemu vidiku narave ali drugih bitij. Razvijaj občutljivost, toleranco in razumevanje za bitja in svetove okrog sebe.

3. Vedno znova poišči točko miru znotraj svoje sredine in bodi miren tudi sredi najbolj burne aktivnosti. Mir se da ustvarjati. Mir je samo eden in če ga uspemo vzdrževati kot posamezniki, se bo prej ali slej nujno pojavil kot naša skupna vsakdanja resničnost.

V Šempasu, 3. aprila 2006 Marko Pogačnik

Vir: http://www.gibanje.org

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/PogacnikMarkoOdlocnoZaMir