Tiha, nevsiljiva sreča iznenada
se kar sama ti povabi v goste,
ko prenehaš se zanašati
na svoje skromne le moči,
ko ti z drugimi ni več za tekmovati
in se v njihovih očeh iz dneva v dan dokazovati,
ko morda ostaneš le še sam s seboj in kakor brez vsega…,
in si končno le priznaš, da je duša vse,
kar najlepšega in najbolj vrednega imaš.
Ljubi svojo dušo z vso svojo močjo,
varuj jo kot punčico svojega očesa,
skrbi zanjo vestno in predano.
Da pa tvoja sreča bo še bolj popolna
in da duša ti nikdar ne bo ostala bolna,
se napoji ob Izviru žive vode,
se nahrani z Kruhom večnega življenja,
se okrepi v moči Svetega Duha…
Tiho vate se prikradlo
neskaljeno bo veselje,
kakor hitro tvoja duša bo spoznala,
da zares je zaželena, ljubljena…
Potonil varno v njenem boš objemu,
počival v njenih boš globinah
neizmerno sladkega
nebeškega miru… -
kar je najbolj otipljiv dokaz,
da ti duša je resnično vdana…
Tiha, nevsiljiva sreča iznenada 
