Vi, ki še živite z mano,
nikar ne jokajte, če že,
vsaj ne na glas,
in me danes ne sprašujte,
zakaj je vse to in to, tu pri nas,
saj z vami sem v istem somraku,
kot vi in enako za pop….. umreti mi je,
a čeprav v različnih smo drekih,
smo na istem drvečem vozu,
v enakem krču, drugačnem 'zosu';

naj vam solze tesnobe, razočaranja…besa, tiho
teko, manj bo bolelo,
bolečino obraza, upora smeh naj obsije,
iz žepa vzemite pest stisnjeno,
kot smo takrat jo, pokažite;

Vi, s katerimi sem živel
takrat, ko smo skupaj čakali jutro…sanje sanjali,
z vami bi se še enkrat šel,
ali za njo, za katero sem takrat sanjal…živel,
e, zaradi nje, danes ne morem več živeti;

Vi, ki živite z mano,
povejte mi,
a res moramo živi umreti?