Ti si tista, ki življenje si mi dala,
iz deteca me v žensko prerodila,
v poštenega človeka si me vzgojila,
z ljubeznijo srce mi napolnila, nikoli dneva zagrenila.

V odraslem svetu pa življenje ni več pravljica.
Ne manjka dvomov in solza.
So bridka razočaranja,
prevare, dileme, veliko gorja.

A tvoja popotnica, draga mati,
mi pomaga pravo pot izbrati.
Daje mi upanje, me vedno hrabri,
tolaži mi dušo in daje moči.

Tako je, kot bi še vedno mi roko držala,
v uho mi nasvete lahno šepetala,
me tolažila, me hrabrila, bridkost pregnala,
nikoli zares nisem sama ostala.

Četudi te zdaj že dolgo več ni,
so lep spomin trenutki, ko sva si še zrli v oči,
to zame je najin najlepši čas
in v meni ostaja tvoj mirni glas.

Jeanne