Dolgo je že tega, èas beži,
v mojem spominu mama Esther še živi.
Moja mama po srcu, z zasanjanimi oèmi
si pripovedovala mi toliko stvari.

Mamico mlado so te odpeljali
daleè v taborišèe neèloveško,
preživela si marš smrti,
nazadnje se vrnila v svoje mesto.

Hitro si odšla po sina, ki si ga uspela skriti,
Å¡e preden si morala oditi.
Skoraj tri leta že je imel,
nikoli nisi videla, kako se je uèil hoditi.

Na roki si imela napisano Å¡tevilko,
ki bila ime je tvoje za dobri leti dve.
Tako je imel tudi tvoj mož, ki bil je tam kot ti,
le da takrat Å¡e tega vedel ni.

Po vojni ste živeli vsi spet skupaj
sreèni, da je mimo, se podali v nove èase.
Spomini so ostali, zaprli ste jih vase
zaživeli svoj vsakdan tako kot drugi.

Pozabila te ne bom nikoli,
zame boš vedno mama Esther ostala,
spominjala se bom do konca svojih dni,
da si me hèerka moja imenovala.