NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • sreda 29-maj
  • Kako misliti in živeti svetovni etos odprto izven religioznih sistemov

  • četrtek 30-maj
  • Vlado Miheljak

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  • sobota 01-jun
  • Vabljeni na akcijo zbiranja starega papirja za pomoč živalim!

  • nedelja 02-jun
  • Koncert: Vasilij Meljnikov in Maja Tajnšek

  • torek 04-jun
  • Žametna večerja med vinogradi

  • četrtek 13-jun
  • Food Truck Festival Maribor

  • sreda 19-jun
  • Usposabljanje za koordinatorje trajnostnih skupnostnih projektov

  • petek 21-jun
  • Festival Lent 2024 in lentanje

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Peacehiker - pot okoli sveta 31.del   
    nedelja, 5. februar 2006 @ 05:10 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Delhi - Ljubljana - DAN 1
    NEW DELHI - ISTANBUL - LJUBLJANA 6100 km

    6:10 NEW DELHI
    Stojim na križišču na zahodu New Delhija, v okrožju Dwarka in sprašujem ljudi, kako priti do Pakistanske meje. Večina odgovorov mi ne koristi veliko. Vem, da moram najprej priti na severozahod Delhija, v Punjabi Bagh - to sem videl včeraj na zemljevidu na internetu. Jutra v Delhiju so zelo mrzla. Hvala Bogu, da mi je Adik v Pune dal plašč. Celo upiral sem se mu... rekel sem mu, da ga ne rabim. V žepu imam 100 rupij, ki mi jih je dala "mama" iz Delhija.

    Do Ljubljane mi manjka še 6100 km.

    20:30 AMRITSAR
    Pravkar sem prispel v sveto mesto Sikhov, Amritsar. Cel dan sem preživel po avtobusih in drugih vozilih. Ljudje so mi rekli, da v Pakistan ni mogoče priti brez vize. Rekli so mi tudi, da si moram nujno ogledati neki Zlati Tempelj...



    23:30
    WAW! Še nikoli nisem videl česa takega! Nimam besed za opis te lepote, zato vam prilagam sliko.
    Ljudje so neverjetno prijazni. Poleg templja je ogromna brezplačna kuhinja, kjer sem ravnokar večerjal, skupaj s stotinami drugih romarjev. Prav tako sem dobil brezplačno prenočišče in tuširal sem se s toplo vodo.

    JUTRI BOM PREČKAL PAKISTANSKO MEJO! NIHČE ME NE BO USTAVIL!

    *****************************************************************

    PREČKAL MEJO S PAKISTANOM...

    2. DAN (Feb 2)

    Zjutraj sem vstal, hitro pojedel zajtrk in se napotil proti meji Wagah. Iz mesta Amritsar je okrog eno uro vožnje.

    11:00 WAGAH
    Približeval sem se Pakistanski meji in srce mi je vse bolj divje utripalo. Najprej so me uradniki zavrnili, nato pa so me poslali na pogovor s šefom indijske strani mejnega prehoda.

    "Gospod... Sedmak, meje ne morete prečkati, če nimate vize."
    "Sir, jaz ne verjamem v vize," je bil moj odgovor. "Človeško bitje sem, tako kot vi. Slučajno imam slovenski potni list in belo polt kože."
    "Gospod Sedmak, strinjam se z vami in vseč mi je vaš način razmišljanja, vendar ne moreva iti mimo zakonov. Jaz sem zvest svoji državi in svojim zakonom!"
    "Včasih nam zakoni ne služijo. Takrat moramo pokazati pogum in narediti tisto, kar čutimo da je prav. Ne bom se premaknil od tu, dokler me ne spustite čez mejo."

    Uradnik me je osupel spustil čez.

    ...ZA 25 MINUT

    11:25
    "Prosim, pokažite mi potni list."

    Prvič, drugič in tretjič sem prišel čez brez, da bi opazili, da nimam vize. Uspelo mi je priti vse do konca mejnih objektov in kasarn s stotinami vojakov in tonami razstreliva.

    Že sem dihal Pakistanski zrak, zaprl sem oči, blažen nad uspehom, kisem ga dosegel...

    "Gospod, pridite sem," je bil glas, ki me je hitro zbudil iz sanj.

    V naslednjih urah sem naredil celo gledalisko predstavo. Uradnik, ki me je zasačil brez vize, se je zdaj sproščeno smejal in mi zagotovil, da če bi bilo v njegovi moči, bi me spustil čez.


    Ko me je vojska želela odpeljati nazaj na indijsko stran, sem se jim uprl in rekel, da se ne premaknem iz mesta, dokler ne govorim s šefom Pakistanske strani meje. Eden od uradnikov mi je grozil z aretacijo, na kar sem odgovoril, naj me aretira, če se mu to zdi prav.

    Nazadnje so poklicali šefa indijske strani meje in ta me je nežnopotegnil za sabo in me nagovoril s toplim glasom:
    "Bi se mi želel pridružiti na kosilu?"

    13:40
    Med kosilom je izrazil globoko občudovanje moji misiji in mi zaupal, da so "Združena Indija" njegove sanje, že od otrostva. Neznansko je bil srečen, da obstaja še nekdo, ki deli njegovo vizijo.

    18:00
    Glavni šef postaje v Amritsar-u mi je uredil prostor na vlaku spalniku za Delhi.

    3. DAN (Feb 3)
    BOSONOGI PEACEHIKER

    4:30
    Zjutraj sem se zbudil, ko je vlak ravno prispel v New Delhi in ugotovil, da mi je nekdo izmaknil moje črne sandale.

    "Ok," sem si mislil in mirno stopil ven iz vlaka. "Hvala bogu, da imam na nogah se nogavice in v žepu črno beležko v katero sem celo noč pisal novo verzijo dokumenta "SANJSKI SVET 2100".

    "Gospod, a vi pa kar bosonog?" me je nagovoril Indijec.

    "Emm... Da. Pravkar mi je Bog poslal sporočilo, da je vse minljivo."
    Indijec je bruhnil v krohot. Tudi sam sem se nasmehnil.

    9:00
    Po štirih urah čakanja so končno odprli Pakistansko veleposlaništvo in čim sem jim pomolil svoj potni list, sem ugotovil, da potrebujem pismo iz svoje ambasade. Poklical sem na Slovensko ambasado v Delhiju, kjer so mi rekli, da pisma NE MOREJO IZDATI.

    Jeza je trajala manj kot četrtinko sekunde. Široko sem se nasmehnil, vrnil telefon gospe iz Francije in se bosonog odpravil novim dogodivščinam naproti. V sivo-rjavih nogavicah sem bil pravi klovn!


    Naučil sem se opazovati sporočila. Nisem čisto sam kreator svoje usode (čeprav bi rad verjel temu). Nekdo je, ki je veliko večji od mene.

    To sem zelo močno začutil danes. Tako kot sem čutil v Oaxaki v Mehiki, ko me je tok odplavil na skale, ki so mi komaj rešile življenje. Le, da je tokrat tok povsem varen in me bo vodil točno tja, kamor moram priti.

    Poklical sem družino, ki me je posvojila zadnji teden v Delhiju in neznansko so se razveselili mojega klica. Čim sem prispel, so me nahranili, mi dali nove čevlje in me s seboj odvlekli na indijsko poroko. WAW!

    Kaj bom storil? Ne vem. Zaupal bom in užival trenutke.

    Še naprej bom pisal dnevne zapise - dokler ne pridem domov. Najobširneje v angleščini, nato pa povzetki tudi v slovenskem jeziku.

    Peacehiker



      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Za boljši svet in dobrodelnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/PeacehikerPotOkoliSveta31

    No trackback comments for this entry.
    Peacehiker - pot okoli sveta 31.del | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,45 seconds