LAČNI V POSTELJI Enkrat na mesec? Enkrat na teden? Vsako noč? Kako pogosti naj bodo spolni odnosi, da lahko intimno življenje ocenimo kot zdravo? Frekvenca resda ni odločilno, je pa zagotovo pomembno merilo dolgoročnega zdravja zakona oziroma partnerske zveze nasploh. Če nenadoma začne upadati, to utegne biti kazalnik, ki govori o globljih težavah. Intimnost je namreč lepilo, ki par drži skupaj. Če je zaradi redkosti spolnih odnosov nesrečen eden, to utegne imeti uničujoče posledice - ne le v zasebnem, temveč tudi v poslovnem življenju. Enega, drugega ali obeh.
Živimo v svetu množičnih medijev. Vsakodnevno smo na udaru sporočil, ki poudarjajo, da si ljudje želimo čimveč spolnosti. Po možnosti vsak dan in povsod, kjer je le možno. Spolnost prodaja vse, od avtomobilov do pralnih praškov in zobnih krem - in večina nas to »kupi«. Seveda, saj hočemo biti seksi in poželjivi. Želimo biti zasebni seks simboli partnerja - obstoječega ali morebitnega.
Kljub temu ocene kažejo, da se tretjina parov spopada s težavami, povezanimi s šibko željo po spolnosti. Če imate spolne odnose manj kot desetkrat na leto, po nekaterih definicijah živite v zvezi brez seksa. Upadanje želje po spolnosti, do katerega pride z leti, je resda normalno; če bi potegnili graf, ki prikazuje razmerje med leti zakonske zveze in pogostostjo seksa, bi ugotovili, da po treh letih krivulja močno pade, padec pa je še večji, ko par dobi otroka.
Pri približno tretjini parov se položaj izboljša, ko otrok nekoliko zraste in se skrbi zmanjšajo. Toda mnogi pari tega ne doživijo in jim, denimo, odhod otrok od doma pomeni enega od večjih stresov v življenju. Partnerja nenadoma ostaneta sama. Ne ugotovita le, da si nimata več česa povedati, temveč tudi to, da želje po spolnosti, kljub nenadnemu obilju prostega časa, ne moreta obuditi. Pomanjkanje ali odsotnost spolnosti v partnerski zvezi je kot povišana telesna temperatura; ni ravno smrtonosna, je pa simptom globljih težav, ki jih je treba začeti reševati.
POMEN SPOLNOSTI ZA PARTNERSKO ZVEZO Partnerska zveza - naj je zakonska ali zunajzakonska - je kombinacija prijateljstva, ljubezni in intimnosti, treh stebrov, ki podpirajo zvezo. Če spodmaknete enega, se zveza utegne sesuti kot hišica iz kart. Spolnost je ena od oblik izražanja intimnosti in ljubezni med partnerjema. Zveza brez nje resda lahko obstaja, vendar je to recept za katastrofo. Pregovor pravi: če je seks dober, je njegov vpliv na partnersko zvezo 10-odstoten, če pa je slab, je njegov vpliv 90-odstoten.
Kar nekaj študij kaže, da so pari z urejenim spolnim življenjem telesno in čustveno trdnejši, poleg tega pri njih obstaja večja verjetnost, da se bodo v življenju - na zasebnem in poklicnem področju - dobro odrezali. Nekateri pari uporabljajo spolnost kot orodje za izogibanje intimnosti; o njej razmišljajo kot o nečem mehanskem, o dejanju, ki obsega le del telesa pod pasom. Če naj človeka ljubimo intimno, to zahteva pogum, da tvegamo ranljivost.
Ljubiti partnerja in se z njim intimno povezati v spolnosti - to je za nekatere ljudi preprosto prevelik zalogaj, saj pomeni preveč telesne bližine, stikov in tveganja. Za ljudi, ki tako razmišljajo, prava intimnost pomeni izgubo lastne identitete in rušenje osebnih meja. Toda v resnici se bojijo za svoje življenje. Ko se temu spletu pridruži spolna intimnost, se bodisi zaprejo vase bodisi zbežijo. Zakon brez spolnosti ni problematičen, če je posledica sporazuma med partnerjema. Toda takih zvez je malo. Večina ljudi, ki živijo v zvezah brez spolnosti, je - naj si partnerja to priznata ali ne - nesrečnih.
ZAKAJ SE TOLIKO PAROV ZNAJDE V CELIBATU? »Ne vem, zakaj … ni več iskric, ne posvečaš mi dovolj pozornosti in tudi najinemu spolnemu življenju ne, enako pa velja zame …« Takšni in podobni stavki opisujejo pogoste situacije v zvezi brez spolnosti. Partnerja, ki prideta tako daleč, imata veliko razlogov za zaskrbljenost; nista (seksualno) srečna, in vendar ne vesta prav dobro, zakaj je prišlo do tega. Mar spolnosti res nista posvečala dovolj pozornosti? In zakaj sta dovolila, da je prišlo tako daleč?
Partnerska zveza brez spolnosti se razvije postopno, z minevanjem časa. Ljubezen in intimnost resda še lahko obstajata, spolnost pa postaja neredna ali je celo ni.
Možni razlogi so naslednji:
Postelja -zatočišče za tehnologijo: vnašanje prenosnikov, mobilnih telefonov in drugih tehnološko-komunikacijskih pogruntavščin med rjuhe je eden od najpogostejših motečih dejavnikov, ki vznemirjenje med nogama spremenijo v vznemirjenje pred tipkovnico. Če se skrivate za časopisom ali pa so vaše roke bolj kot s partnerjevim telesom zaposlene z deskanjem po internetu, spolnost postane misija nemogoče.
Dolgčas in ponavljanje: spolnost poteka po vedno enakem vzorcu. Kar je bilo nekoč vznemirljivo, je zdaj dolgočasno, misijonarski položaj vsako drugo soboto od osmih do osem in petnajst pa postane muka.
Naporni dnevi: služba, otroci, popoldanske dejavnosti, skrb za gospodinjstvo … vse to vodi v pomanjkanje energije in izčrpanost, to pa v padec libida. Kako ste lahko romantični, če pa oči komaj držite odprte? Kdo ima pravico pričakovati, da se boste po dvanajstih urah hitenja in dela ob polnoči prelevili v boginjo seksa?
Otroci v spalnici: številni starši se srečujejo z nočnim sprehajanjem od spalnice do otroške sobe in nazaj. Nekateri so celo tako popustljivi, da otrokom pustijo preživeti vso noč v zakonski postelji. Z leti to lahko postane navada, spolnost pa le še (ne)prijeten spomin.
Kontracepcijske tablete: ironija per se – kontracepcijske tabletke jemljemo, da bi bila naša spolnost brezskrbnejša, toda kaj, ko nam zaradi njih lahko upade želja po spolnosti …
Hormonsko neravnovesje: takšno neravnovesje je lahko posledica več dejavnikov, kot so kronični stres, nosečnost, porod, menopavza, depresija itn.
Nerešeni čustveni problemi: ti imajo za posledico zamere in potlačeno jezo, vplivajo pa tudi na željo po spolnosti. Bes na partnerja zavira željo po intimnosti in v končni fazi lahko pripelje do popolne izolacije.
Za spolnost sta potrebnadva: če se ne eden ne drugi ne trudita pridobiti partnerjevo pozornost ter vzbuditi željo in strast, uspeha ne bo.
Nezadovoljstvo s svojim telesom: čezmerna telesna teža lahko zmanjša željo po spolnosti, saj se ne čutimo lepe oziroma skladne z ideali, ki jih prikazujejo množični mediji.
(Pred)menopavza: hormonske spremembe, zlasti zmanjšanje ravni estrogena, pripeljejo do fizioloških sprememb, zaradi katerih se spolnost ne zdi več tako vznemirljiva.
Prešuštvo: partner, ki vara, izgubi zanimanje za seks z rednim partnerjem, prevarani partner, ki izve za prešuštvo, pa se utegne – seveda če zveza preživi – zapreti vase in spolnost postaviti na stranski tir.
Odvisnost od spolnostiin/ali pornografije: »odvisni« partner si ne želi več intimnosti, saj njegovo glavno zatočišče postanejo mediji z vsebinami za odrasle.
Nizek libido: povzročijo ga lahko starost, minule travme ali preprosto izguba želje po spolnosti s partnerjem.
Vzajemno dogovorjena partnerska zveza brez spolnosti: do tovrstnega dogovora lahko zaradi verskih vzgibov, izogibanja spolno prenosljivim boleznim, izogibanja zanositvi itn.
Kronična bolezen: bolezen (diabetes, artritis …) enega ali obeh partnerjev lahko v kombinaciji z delovanjem zdravil fizično in psihično vpliva na željo po spolnosti.
Partnerjeva nezainteresiranost in čustvena odmaknjenost: lahko sta posledici več (tudi že naštetih) dejavnikov.
Kombinacijazgoraj naštetega.
Z manjšanjem želje po spolnosti (in njene pogostosti) seveda pride do šibkejšega samospoštovanja: »Zakaj si me partner ne želi več?« »Zakaj nočem več spati z njim?« »Kaj je narobe z mano? Z nama?« »Ali nisem več dovolj privlačen/privlačna?« »Gotovo ima drugo/drugega.«
Seksualno »sestradani« partner se začne odzivati negativno, posledice tega pa so kritiziranje, obrambna nastrojenost ali pa zapiranje vase in tišina. Od tod do razveze utegne biti le še kratek korak.
PROBLEM JE RESEN – NI PA NEREŠLJIV Če je tudi vaša partnerska zveza brez spolnosti in ste zaradi tega nesrečni, ne skrbite. Problem ni nerešljiv, je pa resen, zato se je treba resno lotiti tudi njegovega reševanja. Ali zaradi pomanjkanja spolnosti in intimnosti razmišljate o ločitvi? Če ste ujeti v zvezi brez spolnosti, vas utegnejo spremljati osamljenost, zmedenost, padec samozavesti …
Obstaja več razlogov za takšne občutke, premagate pa jih lahko le, če ugotovite, zakaj vztrajate v takšni zvezi. Poiskati morate korenine problema in odkriti prave razloge, zaradi katerih s partnerjem ne delita več intimnosti, ki vama je bila nekoč tako ljuba. Čas je, da se zazrete vase: če naj se pravilno odločite, morate sprejeti nekatere ukrepe, da se boste počutili bolje, ne glede na to, ali ostanete v zvezi ali ne.
Najprej morate prepoznati problem - in (si) ga tudi priznati. Pravila glede optimalne pogostnosti spolnih odnosov resda ne obstajajo, vseeno pa obstaja ključno pravilo: če nimate spolnih odnosov vsaj enkrat na teden (izvzete so okoliščine, ko spolni odnosi niso možni zaradi bolezni, zapletene nosečnosti, obdobja po porodu itn.), ste ujeti v zvezi brez spolnosti.
Če ste izgubili seksualno zanimanje za partnerja, morate ugotoviti, zakaj je do tega prišlo. Odgovora morda ne boste našli takoj. Spomnite se trenutkov, ko je med vama še tlela iskrica. Kaj sta takrat počela, mislila, čutila? Nato ugotovite, kdaj in kaj se je spremenilo, zakaj se je spremenilo in kaj lahko v zvezi s tem storite. Nato ukrepajte. Pri reševanju tega problema - tako kot pri vseh drugih težavah v partnerski zvezi - je ključen pogovor.
Stvari se namreč ne bodo uredile same, zato je potiskanje problema na stran in upanje na boljše čase povsem neučinkovito. Premagajte sramežljivost: partnerja vprašajte, kako zaznava problem? Katere njegove potrebe niso zadovoljene? Bodite odprti, pošteni in dovzetni za njegove občutke. Skušajte se upreti obrambni nastrojenosti in obtoževanju ter ne bodite napadalni (»Kaj, hudiča, se dogaja?« »Me varaš?«). Rešitev poiščita skupaj in v miru.
Neprijetno je, če si vedno samo en partner želi pogostejših spolnih odnosov.
Toda vedeti moramo: nadzor nad spolnostjo in odnosom nasploh ima tisti, ki mu je manjdo spolnosti (razen v primerih uporabe telesne sile za dosego spolnega odnosa). V takšni situaciji se morata pogovoriti o tem, koliko vama pomeni spolnost, a tudi o željah in potrebah ter možnih želenih spremembah, ki bi lahko izboljšale vajin partnerski odnos. Ugotovita, ali nekatere nerešene zadeve iz preteklosti vplivajo na vajino zaznavanje spolnosti in pomen, ki ji jo pripisujeta. Pomembno je, da ste pripravljeni na neprijetna vprašanja, ki vam morda ne bodo všeč. Odgovorite nanje – če naj rešite problem, morate biti iskreni ter odprti do sebe in do partnerja.
S partnerjem izločita moteče dejavnike, ki vplivajo na pogostost in kakovost vajine spolnosti. Spalnica naj bo prostor, v katerega tehnologija nima vstopa. Otroci naj spijo v svoji sobi. Zvečer se ne oglašajta na telefonske klice, razen v nujnih primerih. Načrtujta skupni čas: ne čakajta, da bosta razpoložena - preprosto se prepustita občutkom in sprostita želje, ki jih potiskata za zaveso stresnega vsakdanjika.
Tudi sami prevzemite pobudo: spolnost ne sme biti predvidljiva in ni prav, da vedno isti partner izrazi željo po intimnosti. Spomnita se skupnih začetkov: je pobudo vedno prevzel samo eden od vaju? Sta se ljubila vedno na istem mestu in ob isti uri? Sporazumita se, da bosta v skupne trenutke vložila več truda in domišljije. Predvsem pa se zavedajta, da problem ni nerešljiv. Če resnično hočete obdržati zvezo, jo boste. Za cilj pa si zastavite ljubezen in povezanost. Popolnost je namreč nedosegljiva.
Neža Žigon
Upadanje želje po spolnosti, do katerega pride z leti, je normalno.
V spolno sestradanem zakonu je en partner seksualno frustriran, lahko pa sta tudi oba. Spolna želja je šibka ali je sploh ni.
Ženske, zasedene z materinstvom, pogosto o sebi ne razmišljajo več kot o spolnih bitjih.
Številni pari gredo skozi faze popolne »abstinence«, kar ni nujno smrtna obsodba za spolnost in partnersko zvezo.
Vivin namig
ZAKON BREZ SPOLNOSTI: KORAK ZA KORAKOM
Frustriran libido. V spolno sestradanem zakonu je en partner seksualno frustriran, lahko pa sta tudi oba. Spolna želja je šibka ali je sploh ni.
Frustracija se pogosto sprevrže v jezo, saj ne dobimo tistega, kar želimo.
Začnejo se drame nadzora, ki jih je težko ustaviti. Skušamo vplivati na partnerja, da bi se obnašal drugače, toda bolj ko ga poskušamo nadzirati, bolj ga potiskamo stran od sebe. Jeza in razdalja med partnerjema se krepita, spolnost pa se spremeni v bojišče.
Zmeda.
»Kaj se dogaja?« »Kaj se je spremenilo?« »Zakaj si me partner ne želi?« »Zakaj si ne želim partnerja?« »Kaj lahko storim, da se bodo stvari spremenile?« »In če težav s spolnostjo ne rešiva?« »Kaj lahko storim?«
Vedno več vprašanj in nobenega pametnega odgovora …
Šibko samospoštovanje. Zdi se, da se je privlačnost med partnerjema zmanjšala na najmanjšo možno mero. Pogledi, dotiki in zapeljevanja so stvar preteklosti. Začnete se spraševati, kaj je narobe z vami. Niste več privlačni? Ste krivi za to, da v zakonu ni več spolnosti? V vaše življenje se prikrade sram.
Polaščajo se vas moralne dileme. Cenite zakon in zaščititi hočete svetost vajinega odnosa. Ljubite svojo družino, toda misel na spolnost in intimnost vas ne vznemirja. Kaj bi bilo treba storiti? Ostati v odnosu brez spolnosti - ali oditi?
Ne morete verjeti, da razmišljate o skoku čez plot. Kako bi bilo poskusiti z nekom, ki si vas res želi? Je narobe imeti zgolj telesen odnos z nekom drugim samo zato, da ohranite zakon?
Kam po pomoč? S kom govoriti o tem? S prijatelji? S sorodniki? Je čas za strokovno pomoč? Če se kmalu ne izkašljate, boste znoreli!
Poiskati morate rešitev, problemu ste pripravljeni priti do dna! Je problem telesne narave – ali stvar vajinega odnosa? Kakšne osebne težave in zamere vaju mučijo?
Bojite se, da bo vaše zveze konec. Prestrašeni ste. Prežema vas tesnoba.
KO PRIDE OTROK
Nosečnost in materinstvo korenito spremenita žensko izkušnjo dotika. Starševstvo je intenzivna čustvena in telesna dejavnost, ki zahteva celega človeka in prinaša veliko odrekanja. Čustveni, telesni in duhovni razvoj otroka je odvisen od mame, ki mu »posoja« svoje telo - vendar zaradi tega izkuša izmučenost, izžetost. Ko otrok zaspi, si večina žensk želi le občutka, da so znova »lastnice« svojega telesa, pa čeprav za kratek čas.
Ženske, zasedene z materinstvom, pogosto izgubijo stik s sabo in z lastništvom nad svojim telesom; o sebi ne razmišljajo več kot o spolnih bitjih. Motivacijo za telesno združitev s partnerjem znova dobijo šele tedaj, ko čutijo, da so »samostojne«. Le redke ženske priznajo, da si jih njihov partner ne želi več v tolikšni meri, kot bi hotele. Takšno priznanje bi namreč pomenilo, da niso spolno privlačne.
Vivin klicaj
MITI O ZAKONU BREZ SEKSA
Pari v zakonu brez spolnosti sploh nimajo spolnih odnosov. To ne drži. Nekateri pari imajo občasne spolne odnose. Partnerja se zadovoljita s spolnimi odnosi enkrat ali dvakrat na mesec. Včasih brez spolnosti zdržita tudi po več mesecev, a četudi pride do odnosov, je seks mehaničen in brez strasti.
Pari, ki nimajo spolnih odnosov, so starejši. Čeprav pogostost spolnih odnosov z leti upada, je tudi veliko mladih parov, ki nimajo spolnih odnosov.
Verjetneje je, da imajo šibko željo po spolnosti ženske. To sploh ne drži; vsaj polovica »abstinentov« je moških.
V zvezi brez spolnosti sta vedno oba partnerja brez zanimanja zanjo. Ne drži. V vsakem odnosu ima en partner večjo željo po spolnosti kot drugi, pa naj imata težave s spolnostjo ali ne. »Šibka želja« in »močna želja« sta v odnosu relativni in ne nekaj, kar se meri s številkami. V številnih primerih je partner z majhno željo celo bolj erotično nagnjen in seksualno izkušenejši od partnerja z močno željo po spolnosti (misli namreč, da si spolnosti, kakršno udejanjata s partnerjem, ni vredno želeti, zato ga tudi ne zanima). Zato je torej treba vzeti pod drobnogled želje partnerja z močnejšo željo po spolnosti.
Spolnost v zakonu odmre. Neporočeni pari imajo rednejše spolne odnose. Nasprotno: raziskave kažejo, da je zakonska postelja še vedno vroče žarišče spolnosti. Poročeni pari imajo pogostejše in bolj raznolike spolne odnose od samskih. Seveda gredo številni pari skozi faze popolne »abstinence«, kar pa ni nujno smrtna obsodba za spolnost in partnersko zvezo nasploh.
Ko želja po spolnosti umre, jo je nemogoče oživiti. Ne drži. Če se problema lotimo pravilno, je rešljiv – seveda če se oba partnerja strinjata z rešitvami.
Par je bodisi seksualno združljiv bodisi ni. Seksualna združljivost ni stvar všečnosti enakega spolnega vedenja druge osebe. Nasprotno: to je zmožnost prilagajanja razlikam v spolnih preferencah obeh. To postane zlasti pomembno, ko se v spolnost priplazi dolgčas in eden od partnerjev predlaga nekaj novega. O seksualni združljivosti razmišljajte kot o dveh ljudeh, ki sta pripravljena razširiti obzorja v spolnosti, ne pa se držati preverjenih in ustaljenih vzorcev.
Želja ni nekaj, kar se prisiliš čutiti. Željo imaš ali pa ne, gre za seksualno kemijo. Najpogostejša predstava o seksualni kemiji ima dva sestavna dela. Prvi pravi takole: »Če med partnerjema obstaja kemija, tudi spolnost poteka brez napora in samodejno.« Drugi pravi takole: »Ko spolnost umre, so 'kemikalije' izrabljene in nič več ni mogoče storiti, da bi znova delovale.« Oboje je priljubljeno razmišljanje: misel, da spolni odnosi ne zahtevajo veliko truda, če sta si človeka usojena ali zaljubljena, je preprosta. Toda za to, da ste razpoloženi za posteljne akrobacije, lahko naredite veliko več – in z večjimi učinki. Shujšajte za pet kilogramov. Nosite zapeljivo spodnje perilo. Presenetite partnerja v kuhinji. In tako naprej.
Če nimate želje po spolnosti s partnerjem, to pomeni, da vanj niste več zaljubljeni ali da je z vajinim odnosom nekaj hudo narobe. Vsi pari imajo včasih težave z željo po spolnosti; pomembno je, kako hitro in učinkovito jih rešijo.
Hormonske težave so najpogostejši razlog za šibko željo po spolnosti. Da, lahko so razlog, ne pa tudi najpogostejši. Naravni proces partnerske zveze je osnovna razlaga, vzporedni dejavniki, ki vplivajo na naše želje in potrebe, pa so bolj ali manj enakovredni kamenčki v mozaiku, ki »pripomorejo« k manjši želji po spolnosti. Samodejno pripisovanje težav s spolnostjo hormonskemu neravnovesju ne bo rešilo problema.
Ocene pravijo, da od 15 do 20 odstotkov izmed 113 milijonov poročenih Američanov živi v zakonu brez spolnosti, kar pomeni, da imajo spolne odnose manj kot desetkrat na leto.
V anketi spletnega portala o spolnosti Sexation.info, v kateri je sodelovalo 1.520 Slovencev in Slovenk, je kar 22,2 odstotka anketiranih odgovorilo, da je njihovo spolno življenje trenutno katastrofalno. Precej bolj nezadovoljni so anketirani moški, saj jih kar okrogla četrtina ocenjuje svoje spolno življenje kot katastrofalno, takšnega mnenja pa je tudi 19,3 odstotka anketiranih Slovenk.
Odstotek nezadovoljnih se s tem še ne konča: 20,1 odstotka anketiranih Slovencev je odgovorilo, da bi bila njihova spolnost lahko boljša (22,2 odstotka moških in 17,9 odstotka žensk), 7 odstotkov sodelujočih pa je odgovorilo, da je njihova spolnost enolična in rutinska. Svojo spolnost je kot rutinsko in enolično ocenilo več Slovenk kot Slovencev (8,2 odstotka žensk in 5,9 odstotkov moških). Skupno je torej s svojo spolnostjo nezadovoljnih skoraj 50 odstotkov Slovencev.
Enkrat na mesec? Enkrat na teden? Vsako noč? Kako pogosti naj bodo spolni odnosi, da lahko intimno življenje ocenimo kot zdravo? Frekvenca resda ni odločilno, je pa zagotovo pomembno merilo dolgoročnega zdravja zakona oziroma partnerske zveze nasploh. Če nenadoma začne upadati, to utegne biti kazalnik, ki govori o globljih težavah. Intimnost je namreč lepilo, ki par drži skupaj. Če je zaradi redkosti spolnih odnosov nesrečen eden, to utegne imeti uničujoče posledice - ne le v zasebnem, temveč tudi v poslovnem življenju. Enega, drugega ali obeh.
