Si predstavljate, da pridete v trgovino, se ozrete naokoli in nikjer ne zasledite polic, polnih raznobarvnih izdelkov, takšnih in drugačnih oblik in materialov? Ne najdete embalaže vaših najljubših kosmičev? Pa testenin, čaja in celo pralnega praška? Ja, če pomislimo na hitro, bi se verjetno počutili malce zmedeni, saj je embalaža tisto, kar izdelke različnih blagovnih znamk na prvi pogled razlikuje med seboj. Velikokrat je tudi vzrok, da nek izdelek kupimo, saj nas premami lična in vabljiva zunanjost.

Trgovci vedo, na katera čustva morajo zaigrati, če želijo določen produkt prodati določeni ciljni skupini. Embalaža ni le pomembno marketinško orodje, ampak tudi skrbi za zaščito izdelka pred zunanjimi vplivi. Dobro zapakiran kruh zagotovo zdrži dlje mehak in svež od tistega, ki ga ne zavarujemo. Zapakirana sveža salama bo ostala okusna presenetljivo dolgo časa. Zagotovo je veliko prednosti pakiranja izdelkov, predvsem hrane, ampak je slika veliko bolj črno bela, kot si na prvi pogled lahko predstavljamo.

Odpadna embalaža (eng. packaging waste) kljub vedno večjemu ozaveščanju, recikliranju in Evropski direktivi 94/62/ES še vedno ostaja ena od največjih onesnaževalcev okolja, saj ima vsak povprečen posameznik vsakodnevno opravka z velikimi količinami odvečne embalaže. Kljub pazljivosti in varčevanju z nepotrebno zaščito dobrin, ki kaj hitro postane navaden strupen odpadek, moramo na tem področju narediti še veliko korakov. Eno je, da za prenos hrane iz trgovine do doma ne kupujemo plastičnih vrečk ter začnemo uporabljati torbe iz blaga oz. košare. Drugo, da ne pozabimo na povratne steklenice. S tema ukrepoma smo naredili že kar nekaj za boljši svet.

Veliki supermarketi, prepolni ljudi in najrazličnejših produktov. To je današnji svet. Globalizaciji nas je pripeljala do tega, da lahko karkoli si zaželimo, dobimo v res kratkem času. Postali smo preveč razvajeni. Kam nas vse to pelje? Potrošništvo, kakršno poznamo danes, ima omejen rok trajanja. Zato menim, da se dogajanje počasi, vedno bolj, vrača nazaj h koreninam. Nazaj, v čase trgovin naših dedkov in babic. Naslednji velik in logičen korak naprej je svet, v katerem bodo t.i. trgovine brez embalaže (Packaging-free shopping) nekaj popolnoma vsakdanjega.

Ena izmed zagotovo najbolj poznanih je berlinška trgovina Original Unverpackt (po naše "originalno nepakirano"). Lična trgovinica v okrožju Kreuzberg, odprta od septembra 2014, je postala velik hit. Uspešno poslovanje govori o tem, da so potrošniki pripravljeni na nakupovalno izkušnjo brez prisotnosti embalaž in logotipov. Koncept je preprost. Vstopite v trgovino. V prazno steklenico vina, ki jo prinesete seboj, si »natočite« kosmiče, v prazen kozarec za vlaganje pa riž. Vsa živila lahko seveda shranite v čemerkoli, kar vam pade na pamet. Posodice za večkratno uporabo lahko tudi kupite v trgovini. Gre za to, da nakupovanje v obliki razsutega tovora ni več le tehtanje bonbonov v trgovinicah s sladkarijami ali oreščkov v večjih supermarketih. Gre za veliko večjo izkušnjo, saj lahko na ta način lahko kupite tudi pralni prašek, robčke, zobno pasto, olja, kreme, itd. Pri blagajni vam le stehtajo in zaračunajo, kolikor stvari ste nabrali. Vse to brez pakiranja, dizajna in oglaševanja.

Bistvo vsega je, da se ljudje navadimo kupovati svežo in lokalno pridelano hrano z velikim poudarkom na preprečevanju odpadkov. To je praksa, ki si prizadeva za zmanjšanje količine odpadkov, tudi s pomočjo nakupovanja nepakiranih izdelkov oz. izdelkov za ponovno uporabo oz. možno reciklažo, uporabe lastne vrečke itd. In stanje v Sloveniji? Trgovine brez embalaže v pravem pomenu besede še nimamo, kljub temu, da se je že veliko posameznikov zanimalo za odprtje. Želim si, da bi se ta trend visoko nadaljeval tudi v letu 2016 in da bomo kmalu lahko brali o zmanjšanju količine odpadne embalaže.

Viri:

• Mold: A case for packaging-free design: Original Unverpackt, Berlin's zero-waste grocery store
• Original Unverpackt
• Daily Mail: Germany says auf Wiedersehen to packaging with the store where you bring your own bags and boxes