Mislim na sonce in rože.
Lepe so senčne pojave.
Spominjajo na stare dni,
na tiste čarne stare noči.

Ko smo otroško strmeli v daljave
in s srci v grlih čakali naslednjega dne.
Želeli smo biti že tam v daljavi,
hoteli smo biti pomembni odrasli.

Ko danes to smo, spet strmimo v daljave,
v tiste nazaj in v tiste naprej.
A srca so v prsih in žalost v očeh je…
Daljave naprej imajo sivkast nadih
in tiste nazaj čarajo solze v očeh.