Deček iz njene nekaj-mesečne romance, zdaj občasni lik iz sanj, je rekel deklici “v ljubezni ti ne gre, ker se ji ne prepustiš”. Počasnih korakov, potopljena v misli se je odpravila in razmišljala o njegovi precej samozavestni trditvi.
Čas je že zažgal vse tiste mostove in zamenjala se je zima s pomladjo, spomini so postali zabrisani in nejasni, izginil je iz njenega življenja on, a izjava je ostala. Tisti zvoki in moč izrečenih besed še vedno zabobnijo po njenih mislih in čustvih in še vedno zadanejo z isto silo kot takrat.
A deklica je zvesta in pridna učenka ljubezni. Ljubezen jo je nučila, da je dolga pot do nje, veliko prepletanja in zapletanja, padanja in pobiranja, filozofiranja in poglabljanja, a na koncu je pravzaprav vse preprosto; za padcem sledi pobiranje, za zapletom sledi razplet in vse je ob koncu na svojem mestu točno tako kot mora biti. Prepustit se ljubezni je umetnost in sposobnost hkrati, nihče nas tega ne nauči v šoli, redko modrost staršev dosega spoznanja o umetnosti ljubezni, a vse se vrti prav v in o tem, o ljubezni. V esenci si vsi želimo biti ljubljen in ljubiti. A kakšen je odnos ljubezni, mar je vsak človek sposoben ljubezni? Ali je ljubezen v moškem in ženski, ki se trpinčita?
Imela je svoje koncepte o pisanosti odnosov, a vedela in bila prepričana je le eno, da sama je bila dojemljiva v ljubezni. Odkrila je ljubezen drugačne oblike, vse njeno bistvo je kričalo iz nje, da je ljubezen način življenja, ljubiti ne pomeni ljubiti človeka, ljubiti pomeni svojo esenco, sebe in ljubiti vsako pot v katero se njene zelene oči zazrejo. Prav to, njen vid je postal bister in jasen in takrat se ji je zazdelo, da je v njej celo vesolje, iskati je pričela svet sanj, zemeljski svet, odkrila je da je življenje skrivnost in stala je ob njem. Slišati je začela kako jo svet in življenje tam zunaj kličeta in želita. Njen duh se je pričel razprostirati v neskončnost vsega. Včasih, ko je zaprla oči se je počutila kot da padajoče lebdi v vsem soju lepote življenja in sveta.
Iskrene misli, polne sonca in lepote je pričela deliti vsem na okrog. Ni ji bilo več pomembno kateri dan je, katera ura je, kaj prinaša prihodnost, saj je bila prepričana v lepoto in zavedala se je, da je njeno poslanstvo ozaveščati in prevetriti zmedo v mislih drugih, pokazati smer in nato reči zbogom od tu naprej moraš znati sam. Prav to je bilo njeno poslanstvo pri tistem moškem iz dežele strasti. Čutila je potek dogodkov, le natančnost je manjkala. Tukaj ni bilo pomoči in drugačnega zaključka, vsaj za sebe je tako vedela. Vedela je, da mora pustiti lepa občutja in prečistiti vso tisto nesnago v odnosu, ki sta jo prinesla še iz nekje drugje. Pošiljala je pozitivne misli in bogastvo svojega duha. Na tiho je prosila, da bi ji uspelo in bi se rešila tega, da bi zaživel svojo srečo in da bi ona lahko prispevala k temu. Ni se več spraševala zakaj se v njo zaletavajo moški, moški s katerimi se odnos tako globoko zaplete, saj je vedela, da ko je očistila svoje, je čistila tudi njih in prav tako je bila prepričana, da jo tam nekje čaka njen drugi pol, ko bo spoznala dovoj dobro ljubezen in umetnost življenja.
Prav tako je vedela, da še vedno obstaja možnost za nas, vse živeče na Zemlji in, da je vse povezano z evolucijo človeštva, nivoja zavestu celotnega človeštva. Takrat, ko se bo dvignil nivo zavesti človeštva, sprva kultur, narodov, posameznikov, takrat bo naša Zemlja zadihala v drugačnih vonjavah in zaplavala v nežnejših ferkvencah. Nekatere kulture in religije so same po sebi tako razvite, da se le še širijo po svetu med ljudmi in ne potrebujejo vodstva.
Vedno bo zmagovalec etična, čista, iskrena, odkrita in dosotjanstvena drža, misel, filozofija. Ta bo počasi preplavila svet, ljudi, dežele(pravzaprav se že dogaja). Tista nevsiljiva, tista ki ne deli na dobro in slabo in moje tvoje, tista ki spoštuje in je v ravnovesju. Prišel bo čas ali pa bomo neusmiljeno dokončno zdrveli v uničenje samega sebe. To je naše učenje, to je ljubezen.
Deklica hrepeni po tem…in ker verjame…se bo zgodilo…
Od njega je prejela dve čisto kratki povedi…”happy all the time” in “have a good day”…vse ji je bilo jasno…
Deček iz njene nekaj-mesečne romance, zdaj občasni lik iz sanj, je rekel deklici “v ljubezni ti ne gre, ker se ji ne prepustiš”. Počasnih korakov, potopljena v misli se je odpravila in razmišljala o njegovi precej samozavestni trditvi.
