S svojim pogledom si me ujel
le trenutek in vse si mi na glavo postavil,
tvoj me nasmeh je omamil,
sladke besede, navihani kodri, mehki dotiki,
upanje, da me poljubil boš končno,
kaj use bi imela če bi ti rekla pokončno..

A moja usta ostala so tiho,
ostalo samo je boleče hrepenennje,
duša vsak dan mi joče,
zdaj postelja mi je v uteho,
da sanje me pripeljejo k tebi.

Tvoja slika bledi,
kot drobni biseri so spomini,
ki skrbno jih čuvam,
da znova zaživijo,
nisem imela poguma ti reči da samo zate živim,
vem da tudi ti me ne moreš pozabiti,
zakaj ne moreš koraka narediti,
čas pa leti in meseci bežijo,
tvoja slika izginja,
ljubezni pa skrivati več ne znam
saj želja do tebe je prehuda.
Kako korak naprej naj naredim?