Lepi čeveljc, čeveljc zlat,
odet v rdeče-rjav škrlat,
spominjam tvoje se lepote
ob robu gozdnate planote,
kjer polepšal si pomlad.
Orhidejin pravi brat
postal prav redek si zaklad,
lepotec senčnate samote.
Lepi čeveljc…
Leta so minila od takrat,
ko sem videla te zadnjikrat…
ne gledam tvoje več brhkote,
ne vidim tvoje več krasote.
Kdo je tvojemu življenju tat?
Lepi čeveljc…
Lepi čeveljc je pri nas zaščiten že od leta 1922. Upam, da ga ljudje ne trgajo več, saj jim uvene preden ga prinesejo domov. Edino zares veliko nahajališče teh čudovitih orhidej je na Zelenici. Toda umetni sneg, ki zemljo hladi, namesto da bi jo ščitil pred mrazom in teptalni stroji na smučišču uničujejo rastlinje – tudi lepe čeveljce.
Pesmica je napisana v spomin lepotcem, ki so rasli nekoč blizu poti na Srebrno sedlo. Verjetno so jih planinci pohodili in s tem uničili.
