Se dogaja med ljudmi. Zanimivost je, da smo prešli neko razvojno fazo in sedaj tičimo v vulkanu, katerega krater bo zdaj zdaj izbruhnil. Verjetno ne tako, kakor Etna ali kakšen drug ognjenik, morda bo naša pot drugačna.

Kakorkoli že, vse je že pripravljeno, da to raketo spustimo v vesolje. Ideja je, povod je, sedaj se le še materializira. In kaj je na tem, da se to uresniči? Pravzaprav le stvarstvo, ki prenaša naše zavedanje v čas, ki ga poznamo. Nič posebnega, le miselnost se spreminja. Domnevno.

Skratka, da smo tu, je res. Da delujemo, tudi. Kaj pa se bo zgodilo, mi ne moremo zagotoviti, niti vedeti. Morda bo ogenj spet zagorel ali pa ugasnil, sploh pa niti ne vemo, kaj je ogenj.

No ja, takšni smo. Ljudje. Zanimivost je, da se ne moremo nikakor ustaviti. Vsepovprek se razvijamo, iščemo, hočemo, zbujamo, pravzaprav se venomer znova postavljamo v položaj borca za svobodo. In to smo zmeraj počeli – včasih smo se vojskovali za ozemlje, danes smo se usmerili na lastno svobodo, dokler morda ne bomo ugotovili in udejanjili vir svojega bivanja tu.

Oh, kako lepo pišejo nekateri, kako so živela Vedska ljudstva, v popolni harmoniji s stvarstvom. Čudovito. In tudi sami se vedno bolj nagibamo k temu. Je pa zanimivo, kakšen "razvoj" smo dosegli v nekaj stotih letih, pa še zmeraj prehajamo nazaj k naravi. Iz narave k strojem in spet nazaj. Ali nam je bilo dolgčas, da smo to počeli od začetka ali kaj? Zanimivi smo, ni kaj, vsak po svoje. Sedaj nastajajo razna ekološka gibanja, gibanja za razvoj ekoloških okolij in naravnih skupnosti, gibanja za pridelovanje naravne in bio prehrane, gibanja za ozaveščanje ljudi o naravi, zemlji in izropanju rudnin, mineralov in Zemljinega bogastva.

Na nek način moramo res popraviti, kar smo storili našemu planetu, to je tako – kakor dobiš, tako naj bi tudi zapustil. Neko nenapisano pravilo, se mi dozdeva. Ali v tem obdobju ciklusa Zemlje ponovno čistimo svojo nesnago? Ali res odhajamo? (Kakšne burne razprave bi lahko imeli na to temo. Lahko bi organizirali sklade za razvoj znanstvenikov, ki bi lahko preučevali takšne vsebine… Mogoče bi nas podprli mediji, pa kakšna finančna institucija, ki bi želela na hitro obogateti. Lahko bi dodali še vladno podporo in stvar bi bila popolna. Pa pravimo, da ne znamo dovolj ustvarjati… Malo za šalo, veliko zares.)

Skratka, proizvodnja se preusmerja, ljudje tudi. Kapitalizem počasi odhaja, denar je vedno bolj toga oblika menjave sredstev. Internet se še bolj razvija, vendar postaja doba informacij drugačna. Nekako informacija kar "prileti", ko jo potrebujemo. Če pa je ne slišimo in vidimo, smo prav na kakšen poseben način opozorjeni nanjo.
Ljudje smo res kot mravljice na planetu Zemlja. Popravljamo, sestavljamo, gradimo, rušimo, razvijamo, obnavljamo, svetimo in temnimo hkrati, pa prestavljamo se, da se bolje spoznamo, skratka, vsak trenutek spreminjamo svoja stanja in gibanja. In vsak trenutek smo na vsem planetu skupaj v ravnotežju. To ravnotežje je bilo včasih zelo "široko", kar pomeni, da so bila gibanja in amplitude širše, sedaj postajajo vedno ožje, dokler ne bomo dosegli ene same točke gibanja in mirovanja. Morda. Potem nas pa več ne bo in bo spet nastala praznina. Skratka, prav zanimivo je včasih gledati z vrha na Zemljo in opazovati to "korenito spremembo". In se nato spet umestiti vanjo in igrati v njej.

Danes se igram, da sem pisateljica in da vam nekaj znam napisati o tem. Morda mi je uspelo, morda ne. Potencial je verjetno bil. Kaj bo jutri, ne vem. Korenita sprememba.