Ljubite svoje sovražnike. (Jezus v pridigi na gori). V pridigi na gori postavi Jezus svoje poslušalce pred na videz neizvedljivo nalogo:« Ljubite svoje sovražnike...

Jezusove besede so tolmačili in jih še vedno zelo vneto razlagajo, mnogi so poskušali dobesedno izpolniti svojo nalogo. Vendar so zelo hitro dognali, da bi bilo vendarle bolje, če take nenavadne zahteve ne bi vzeli preveč dobesedno, da, če bi jo raje negirali. Kajti kdor se ravna po Jezusovih besedah, spodkoplje lastno življenjsko osnovo.

Kako razmišljajo o tem druge religije? Ali tudi budizem postavlja svojim privržencem tako skrajne zahteve? Izrecno rečeno to ni. Vendar je Gautama Buda rekel, da celo hrošče, ki mu pridejo pod noge, dvigne in odstrani, da jih ne bi pohodil. Torej, pri hroščih seveda ne moremo govoriti o sovražnikih, vendar si lahko predstavljamo , da bo vsak, ki ima tak odnos do živali, z ljubeznijo in odpuščanjem srečaval tudi svoje sovražnike.

Kdor ima Jezusa ali Budo za človeka s posebno visoko moralo, bo zelo hitro zašel na napačno pot. »Podarite svojo ljubezen« (Manihejski izrek) pa iskalca zopet približa pravemu cilju, kajti tu ni govora o osebah, ampak o zlu kot takem. Vendar lahko tudi to popelje do nesporazumov. Kajti, kaj pa je pravzaprav zlo, o katerem govorimo?

Pojem zlo se nanaša na vse, kar pripada temu naravnemu redu, pa čeprav je v zaznavnem snovnemu življenju ali manj zgoščenih stanjih biti onstran tančice smrti. S tem » zlom« ni mišljeno zlo kot nasprotje dobrega v materialnem svetu, ampak » biti zunaj Boga« v nasprotju z » zavestno živeti iz Boga«.

Zemeljsko in zlo sta vedno relativna in odvisna od okoliščin, ki se stalno spreminjajo. Vedno si stojita nasproti kot pola enega in istega polja in tako ohranjata to polje v gibanju. Popolno lahko odreši in odstrani popolna ljubezen.

Jasno je, da je mišljeno z » ljubeznijo« nekaj čisto drugega, kot je » dobro vedenje« na moralni osnovi. Kajti na taki poti materialno stanje biti gotovo ne more biti odstranjeno. »Transformacija žarčenja božanske narave v moč, zgrabite človeka in svet ter ju potisnite k njunemu cilju.« Da bi to dosegli, je nujna notranja revolucija, popolni preobrat lastnega bistva, do česar pride, če se posledično usmerimo na edini vir življenja. Zmaga nad zemeljskim jazom ustvari prostor, v katerem lahko pride do razmaha prvotnega božanskega razvojnega načrta.

Vsi iskalci najvišje resnice tvorijo pretvornik, ki preoblikuje kozmično Kristusovo moč žarčenja, da lahko deluje na zemlji, čeprav ne pripada umrljivemu življenjskemu polju. Moč je neosebna; presvetljuje vse in vsakega. Ljubi svet in človeštvo, vendar ne na način, kot ljubijo ljudje. Božja ljubezen zase noče ničesar; prežema celotno stvarjenje in vsakemu bitju, ki se je odvrnilo od Boga, pokaže notranjo praznino, da bi se tega zavedlo.

Odzivi so zelo različni. Nihajo od popolnega odklanjanja božje ljubezni do gorečega posnemanja z namenom izboljšati blodni svet in ga ponovno spraviti z Bogom. Tako se mnogi med dobrim in zlim tavajoče« mrtve duše« prebudijo in ugotovijo, da ne gre za izboljšanje tega sveta, ampak za premoč nad močmi, ki duše odvračajo od vrnitve v » kraljestvo, ki ni od tega sveta«. Zlu naklonijo svojo ljubezen, da bi tako tudi druge osvobodile iz njegovega prijema.

Konec

Miran Zupančič