Makrobiotika in japonska hrana v vsakodnevnih obrokih

Makrobiotiko začne večina ljudi raziskovati in prakticirati šele takrat, ko zbolijo – takrat, ko je ravnovesje v telesu že porušeno. Vendar, kaj lahko naredimo za zdravje takrat, ko ga še imamo? Po načelih makrobiotike moramo biti pozorni predvsem na ravnovesje energij jin in jang. Tokratni nasvet je namenjen čim lažjemu in preprostemu prehodu s klasične kuhinje na zdravo in uravnoteženo makrobiotično prehrano.

Pomembno v makrobiotiki: jin in jang 

Pri makrobiotiki je glavni vzrok za vse bolezni neravnovesje jina in janga v telesu. Jin in jang sta dve nasprotujoči, a dopolnilni si sili, prisotni v vsakem živem bitju in tudi v materialnih stvareh. Jin predstavlja širjenje, prostor, zunanje in navzgor. Primer zemeljske energije jin je fižol, ki se pri rasti okrog palice ovija desno – v smeri urinega kazalca – in navzgor.

Kozmično energijo jang lahko vidimo, ko odmašimo polno kad. Takrat se voda vrtinči v nasprotni smeri urinega kazalca, torej v levo in navzdol.  Korenine so tiste, ki rastejo s pomočjo energije jang, zato so vsi užitni podzemni deli rastlin jang. Plodovi na rastlinah, ki se dvigajo od zemlje in so bližje soncu, pa so zato bolj jin. Po makrobiotiki velja prepričanje, da je vir sodobnih civilizacijskih bolezni preveč jina. Ravnovesje lahko popravimo z uživanjem več jang hrane in manj hrane z energijo jin.

Pri makrobiotiki uživamo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. V manjših količinah so dovoljene tudi ribe. Več o tem, katera hrana je jin in katera jang najdete v knjigi Ice Krebar - Kuharica za dušo in telo.

Makrobiotika temelji na izročilu Daljnega vzhoda, zato je v prehrani veliko japonskih jedi, med drugim morskih alg.

Postavljanje temeljev v domači kuhinji

Makrobiotika se osredotoča na vire hrane iz lokalnega okolja, torej od tam, kjer živimo. To je eno temeljnih načel makrobiotike. Najboljša je sezonska hrana, ki pa mora biti ekološko pridelana. Slovenska lokalna hrana vključuje na primer regrat, čemaž, redkvice, šparglje, motovilec, jagode, češnje, solato berivko, borovnice, zelje... Vsa ta hrana odlično podpira regeneracijo in razkisanje našega telesa ravno zato, ker jo naše telo dobro pozna.

Če boste pričeli makrobiotiko vključevati v svojo kuhinjo, upoštevajte načelo lokalnosti in ko boste usvojili temelje, je dobrodošlo, da pričnete dodajati tudi začimbe, kot so sojina omaka tamari, miso pasta, alge, umeboši pasta ...

Koristnost alg v makrobiotiki in vsakdanjem življenju

Alge zelo dobro čistijo telo, saj nase vežejo strupe. Vsebujejo beljakovine, mnogo vitaminov in rudninskih snovi in so v obdobju prehoda na zdrav način kuhanja zelo dobrodošle.

1. Alga kombu se največkrat uporablja kot dodatek miso juham. Je dobra priloga vsem žitom in stročnicam. Te alge običajno pred uporabo namakamo v vodi in jih potem narežemo. Iz teh alg si lahko pripravimo enostavni obrok z rižem. Stročnicam in žitu lahko dodate košček alge kombu in tako izboljšate njihovo prebavljivost.
   
   
2. Alga hijiki se priporoča za krepčanje črevesja ter za čiščenje krvi. Pred uporabo jo za 10 minut namakamo v vodi. Največkrat jo kuhamo z rižem. Lahko pa pripravimo večjo količino na zalogo: prepražimo jo na olju z dodatkom čebule in omake tamari ter hranimo v hladilniku in jo dodamo kot začimbo že kuhanim in pripravljenim jedem.
   
   
3. Alga nori se pripravi tako, da gladko stran alge popečemo nad ognjem. V popečen list alge lahko zavijemo različne nadeve, npr. riž, zelenjavo ipd.
   
   
4. Alge wakame se pred uporabo na hitro oplaknejo s hladno vodo, namakajo se 5 minut, s to vodo pa jih dodamo stročnicam in žitom na začetku kuhanja.

Sojine omake in začimbe

Obdelano sol in druge industrijske mešanice začimb lahko v kuhinji odlično nadomestite s sojino omako tamari in shoyu shoyu. To so omake, ki nastanejo s fermentiranjem soje in pšenice.  Shoyu nastane pri fermentiranju žit in soje ter je bolj blagega okusa. Tamari pa nastane pri fermentiranju same soje in ima močnejši okus.

Japonci poznajo še eno pomembno začimbo, to je pasta miso. Nastane s fermentacijo soje, riža ali ječmena. Obe žiti in soja med postopkom fermentiranja in zorenja izločijo tekočino, ki se potem imenuje shoyu ali tamari, pasta miso pa je gosti del usedlin fermentiranih žit in soje. 

Recept za juho miso po načelih jin in jang.

Tamari, shoyu in miso jangizirajo hrano in s tem tudi naše telo, zato jim v makrobiotiki namenjajo veliko pozornosti.

Pogosto se uporablja tudi gomasio, ki je zmes praženega sezama in pražene soli. Tudi gomasio jangizira naše telo in hkrati čisti kri. Uporablja se kot odličen in zdrav nadomestek običajne kuhinjske soli. Kot začimbe se uporabljajo tudi gobe šitake in domače začimbe, kot so česen, poper, peteršilj in čebula.

Temelje zdrave prehrane najdite torej v domači hrani, ki mora biti ekološko pridelana. Japonska hrana pa bo enkrat ali dvakrat tedensko dobrodošla in zdrava popestritev.  Potrudite se vključiti naštete sestavine v svoj jedilnik, saj se vam bo ta trud poplačal s krepkim zdravjem. V Normi boste našli ekološko pridelano sveže sadje in zelenjavo ter tudi pestro izbiro sestavin za makrobiotično kuhinjo.

Ne pozabite: ključ do uspeha v življenju je doseganje ravnovesja. V makrobiotiki je to ravnovesje jina in janga. Pa srečno!