Fenomen intelekta
Nihče ne dvomi, da je intelekt (razum, um) brezpogojno potreben za »delovanje« zavesti. V intelektu se porajajo misli, občutki, čustva. Um je sedež spomina, intuicije, domišljije, ustvarjalnosti, jasnovidnosti. Ali si lahko izmislite nekaj, kar ne bi bilo pogojeno z umom?

Morda vam bo misel, da je intelekt resnično osnova vsega, laže sprejemljiva, če si zastavite naslednja vprašanja:
Ali bi lahko zaznali karkoli materialnega, če se ne bi ob tem pojavila misel o tem v vašem umu?
Kako bi vedeli, da je nekdo poleg vas, če v zvezi s to prisotnostjo v vašem umu ne bi bilo nikakršnega dražljaja oz. podatka?

Ali lahko človek brez zavesti zazna, da ste ga uščipnili v lice? 
Ali lahko zaznate bolečino v prstu, ki se dotakne razbeljenega likalnika, če imate pretrgan čutni živec in informacija o tem ne pride v vaše možgane? 
Zakaj v določenih psihičnih stanjih tudi najmočnejše bolečine preprosto ne zaznate, čeprav je z živci vse v redu? 
Zakaj amputiranci doživljajo bolečine v odrezanih udih? 
Zakaj v laboratorijskih razmerah živih možganov, ločenih od telesa, ni mogoče pripraviti k umski aktivnosti?

Naslednji sklop vprašanj pa je prav tako zanimiv: 
Kako to, da se v živih sanjah vse zdi tako resnično, kot bi se dogajalo v materialnem svetu, čeprav gre le za sanje? 
Ali se sanje »dogajajo« kje drugje kot v vašem intelektu? 
Ali v sanjah kaj štejeta prostor in čas? 
Zakaj se lahko v sanjah prav tako spolno vzburite kot v resničnosti? Zakaj hipnotizirani človek stvarnost okrog sebe dojema čisto drugače (popolnoma nerealno), čeprav vsi njegovi čuti delujejo normalno? 
Ali ste v sanjah kdaj pogrešali svoje materialno telo?

Odgovori so nedvoumni. Zato, ker se vse, prav vse, dogaja v umu, intelektu. Um je orodje zavesti, zavest pa je osnova življenja in zavestnega bivanja.

Nikakršnega absolutnega dokaza ni, da obstaja še kaj drugega kot intelekt. Edini dokaz, da intelekt obstaja pa je dejstvo, da se zaveda svojega obstoja.

Če je intelekt za kakršno koli spoznavo, občutenje ali dogajanje bistven, saj se vse dogaja znotraj njega, potem materialnost očitno nima bistvene vloge.

Primarno in najpomembnejše je nekaj nematerialnega – namreč intelekt sam.

Se nadaljuje

Zoran Železnikar
http://www.prisluhni.si