…vsem grešnim kozlom in vsem ostalim, predvsem tistim, ki mislijo, da to niso. Upoštevajoč staro modrost »Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal«, v dobri veri kanaliziram sporočila samozdravljenja za harmonijo telesa, duše in duha vsega in vseh, tako v službi, kot širše.

Na življenje gledam celostno. Ne delim na tvoje ali moje, kajti zame je vse eno, skupno, nedeljivo. Moja stopnja zavesti širi vpoglede v duhovne dimenzijo sobivanja z vami, v informacijski prostor, odkoder črpam informacije. Zavedam se, da je vsaka misel, tudi neizrečena, vsako čustvo, tudi neizraženo ali neizživeto, vsaka beseda, tudi neizrečena, da je vse kar ta trenutek dejansko mislimo ali počnemo, pa če nam je prav ali ne, del naše skupne zgodbe v službi in družbi.

Del skupne poti, del vzroka in posledice. Del procesa rasti zavesti tako posameznika kot kolektiva. Del skupne karme. Slepimo se s tem kot gluhi, pomembni, vzvišeni, s slom po nadvladi, po imeti prav in se ne motiti, po pohlepu, kot valjarji kotalimo svoja življenja v brezna zla, nesreč, bolezni, katastrof, v temo.

Zdi se, da se ves čas ukvarjamo samo s tem, kako na lahek način čim več zaslužiti, uspeti, imeti vedno več, si prisvajati in uživati. Duša pa za rast zavesti potrebuje težke preizkušnje, celo trpljenje, da se očisti balasta. Kakršnegakoli. Nadinteligenca ali nekakšna vsevednost deluje neodvisno od naše lastne volje oziroma od zgolj človeške logike. Človeku pomaga pri čiščenju duše, predvsem pri boleznih duše, ki jih je na nevidnem nivoju vedno več (psihičnih). V Vdihih sem podal dve temeljni sporočili o stanju energijskega telesa kolektiva, kjer sem zaposlen, in o stanju duše. Pisal sem o strahu in jezi. Kako globoko sta ukoreninjena v nas, ve samo natančen kirurški nož karme, ki deluje pravično in brezhibno. Lasten um mi prigovarja, piši še naprej v kakšnem stanju je energijsko telo kolektiva, piši o njegovih jetrih (jezi), ledvicah (strahu), srcu (ljubezni), možganih in živčnem sistemu (glavi s hrbtenico), o imunskem sistemu.

Piši resnico. Skoraj bogokletno je pisati o karmičnih vzrokih in posledicah za nastanke bolezni posameznika, firme, družbe ali civilizacije, in o tem, kaj je dejansko narobe. Strah soočenja prestrašenih ljudi brez prave ljubezni in energije odvzame pogum še tako prepričanemu človeku, ki zase misli, da je popoln, ker je izobražen, znanstven, omrežen, vpliven, torej nezmotljiv. Takim povem preprosto resnico, da krava daje takšno mleko, meso ter gnojevko, kakršno hrano zaužije. Vprašam še, če jih ne zanima kaj oni in njihovi otroci dejansko pijejo, jedo in kako živijo? Kajti otroci ne potrebujejo nežive hrane od neživih staršev in nežive vzgoje. Ne potrebujejo zgolj sobe, denarja ali interneta. Otroci potrebujejo čustva, misli in dejanja pravilno vzgojenega starša ali vzgojitelja. Družbe. Potrebujejo živo energijo, ki ve kaj je in kaj ni prav. Enako je v službi ali družbi. Svoboda duhovnega zdravilca mi daje moč in uvid, da sebi in vam vlijem pogum, da živimo s čim manj omejitvami.

Danes je stanje v družbi takšno, da nas lahko z zlorabo tehnoloških in ostalih pripomočkov nadzira dobesedno vsak, ki se za to okliče. Nadzira energija zavisti, sovraštva in ljubosumja. Jasno je, da so tisti, ki so pod vplivom takšnih energij, polni strahov, ker so brez pravilne vzgoje. Brez prave ljubezni, topline in radosti. Zato vsi predelujemo njihove strahove. Če kolektiv ne prepozna in ozavesti vzorcev za strahove, slej ko prej propade. Povedati želim, da se kakršnikoli problemi, naj si bodo ekonomski ali službeni, niso nikoli trajno razrešili z razmišljanjem omejene človeške logike. Kajti misel je omejena. Osredotočena je na en segment in deluje parcialno. Dobimo odgovor, ki ni popoln, ker je naročen. Bolj kot razmišljamo in analiziramo problem, težji postaja. Kako videti celostno, objektivno, stvarno kot kolektiv ali družba deluje napačno? Težava je v tem, da človek vedno vidi samo sebe, svoj ego in inicirane misli za dosego rezultata. Um želi imeti korist. Je nemiren. Potrebuje nemir. Dokler je nemiren ni prostora za razreševanje in za rast, za pravilno vzgojo. Zato gleda omejeno, z želodcem.

Ko človek globoko uvidi, da iskanje grešnih kozlov ne pelje nikamor, spozna, da je nad omejeno zavestjo zavest, ki vse probleme posameznikov ali družbe rešuje v stanju, ko je človek sposoben delovati globoko, predano, notranje umirjeno. Na življenje in probleme okoli sebe gleda brez postavljanja teorij, nadziranja in ukazovanja. Brez obsojanja in omejitev. V takšnem stanju umirjenosti, ko veš, da človek ali kolektiv poosebljata mir, radost in toplino, je rast, je razvoj, kar je odgovor na trenutne izzive pred katerimi se nahajamo. Svet je nasilen, surov in grd na vseh ravneh življenja. V službah tudi paranoičen (glej Vdihi – Muršič).

Sam se ne znam drugače zoperstaviti, kot da razvijam in širim razsvetljeno zavest, da bi vsi skupaj lahko lažje pravilno postopali in razumeli življenje. Resnico nam kažejo tako kot jim ustreza (šole, mediji, elite, voditelji). Predstavljena je v omejenem obsegu. Po potrebi. Moje je, da vam podam informacijo, kako lahko v času, ko je nasilje na vrhuncu pohoda, kot posameznik ali skupina delujemo v višji stopnji zavesti inteligentno, čisto, etično, mirno, brez sovraštva ali jeze. Vse probleme doma, v službi ali družbi se da rešiti le z ljubeznijo. Resnica, Bog, ljubezen ali kakorkoli si razlagate nadinteligenco, je prisotna, ko je um človeka osvobojen analiziranja, nadziranja, ustrahovanja in manipuliranja. Preprosto. Vodja kolektiva ali firme mora prepoznati energijo kvalitete človeka. Ostalo je balast. Človek je vendarle samo človek. Bog pomagaj tistim, ki mislijo, da vse vedo ali jih je strah tistih, ki vedo več od njih. Zato Bog pomagaj človeštvu, predvsem ljudem, ki zase mislijo, da so Bogovi.

Marijan Muršič, Bioterapevt, Nebeška Harmonija s.p. Avtor knjige »Vdihi – Skrivnosti samozdravljenja na delovnem mestu« izdani pri založbi Pivec februarja 2011, kjer so od leta 2005 do 2010 zbrani vsi članki o samozdravljenju duše na delovnem mestu. Povzeto iz članka v internem glasilu »pri nas Zmleto« Zavarovalnice Maribor d.d. - Letnik XVI, december 2011, s soglasjem lastnika avtorskih pravic.