Dva policista s èeladama na glavah, odeta v vidno poudarjeno rumene površnike, jezdita po temni, prašni in prazni ulici. V naslednjem kadru policijska blokada in množica, ki jo želi predreti.
A to ni drhal - ljudje so obleèeni lepo, mladi moški so in ženske v poslovnih oblekah, vpijejo, zahtevajo nekaj, napadajo policiste, skrite za navidezno varnostjo plastiènih šèitov, vse frèi na vse strani. V šèit prileti poslovni kovèek, iz njega se vsuje kup papirjev, ki padajo po tleh, kjer je papirja in svinènikov še veè. Nekdo prižiga molotovko, narejeno iz steklenice za šampanjec, pravkar bo poletela. Stvar postaja vražje resna …
To seveda ni neka odmaknjena stvarnost, dogajanje, za katero ne vemo, nekakšen trenutni vzgib in izliv na Wall Streetu, ki ga je bilo mogoèe naslutiti iz prvega prizora, tistega z jezdecema. To je samo televizijska reklama. Kajti opisanemu sledi slogan: "Ali globalna recesija vodi v novi svetovni red?" Naroènik: BBC World, Prime in drugi njihovi programi. Kajti mi smo najbolj v toku! Vsakdo skuša odšèipniti prostorèek drugim.
KOPICA POMISLEKOV Reklamno obvestilo je èisto novo, zasledili smo ga lahko na športnem programu med dvema igrama biljarda. Tam paè ne vrte promocijskih obvestil za pralni prašek ali pašteto, zavrtijo zgolj eno ali dve, vsega v minuti ali nekaj èez. Ni vprašanje, ali to postaji prinese dovolj denarja, primerjava z našimi "neskonènimi" bloki reklam tudi ni umestna.
Bolj je zanimiv slogan in pa seveda èas, v katerem je ta spot objavljen. Duh 11. septembra spet vrši po svetu. Aluzija v reklami je veè kot oèitna: prašna ulica je na moè podobna televizijskim posnetkom o dogajanju prav na tisti dan, ko sta padla stolpa dvojèka. Tistim istim posnetkom, ki gledalca presunejo tudi po osmih letih.
A tudi zjezijo, saj so bili ti posnetki tokrat zmontirani v dokumentarec prav o tem, kako pri tistem 9/11 (Amerièani imajo tako radi okrajšave!) pravzaprav niè ni verodostojno! Vse na koncu izpade kot zarota, kot zahrbten naèrt, kako doseèi cilj, za katerega si sploh ne moremo misliti, kateri bi lahko bil, cilj, ki ga nemara samo slutimo, verjeti vanj pa ne moremo, saj je tako neverjetno nerealen, saj ne ustreza nobeni naši predstavi, nobeni informaciji, celo fantaziji ne.
Pri 11. septembru ni dosti drugaèe. Kajti pri odkrivanju konspiracij so možnosti domala neskonène, dilema, ali bomo tej nesmiselni moriji kdaj prišli na kraj, pa bo ostala sveža še dolgo èasa. In, ali bo kdaj postala celo ZELO smiselna? So bile žrtve zaman? Za kravžljanje možganskih vijug si vzemimo eno samo izhodišèe. Bivši predsednik Bush je butelj.
Ali bi bil njegov predhodnik Clinton ali pa sedaj vladajoèi Obama primeren za takšno kolobocijo, za tako nespretno in èudno predstavo, polno nejasnosti in laži? Bi se kdo drugi sploh spoprijel s tolikšno možnostjo izgube kredibilnosti? Ali pa si morda lahko zamišljamo, da je Bushu vse skupaj celo godilo? Mu je kdo dovolj lepo predoèil možnost, da postane "najpomembnejši predsednik ZDA, ki se bo spopadel s celim svetom terorizma"?
Tudi dilema, ali je vsaj sam verjel v to, kar poène, ali ne, bo ostala. Njegov sodobnik Blair nam tu ne dovoljuje veliko manevrskega prostora. Kar Lisjak bi mu lahko rekli, mirno smemo biti preprièani, da je dobro vedel, kaj dela in zakaj laže. Danes je med najbolje plaèanimi predavatelji na svetu.
OSEM LET SPODBUJANJA STRAHU In vendar pišemo o zadevah izpred osmih let! Toda letos, po vsem tem, kar je že bilo izreèenega, so proslave obletnice vseeno bile. Ne samo na Manhattnu, tudi pri Pentagonu, kjer je povsem jasno, da se v stavbo ni zaletelo letalo, a je vseeno umrlo sto in veè ljudi. Toda tu se ustavimo: letalo, ki naj bi se zaletelo v Pentagon, je obstajalo, poletelo, VE SE, katerih 59 potnikov je bilo na njem. V Pentagon se ni zaletelo – kje torej je?! Kako so ga pretihotapili z radarjev, kam so ga poslali in kje pokonèali?
In tudi na travniku blizu vasi v Pensilvaniji, katere župan je že kar takoj takrat nerodno povedal, da "ni bilo nobenega letala", je bila kljub vsemu proslava. In kaj je bilo s tistim letalom?! Èe bi letalo pristalo kjerkoli, pri vseh potnikih ne bi dosegli osemletnega molka, to praktièno ni mogoèe. Kar pomeni, da teh potnikov enostavno ni. Pa so bili. Pokonèani kdo ve kje, pokopani ali pa ne. Žrtvovani za "višje cilje". Umika ni: dame in gospodje, gre za umor! Za nekaj sto ali pa nekaj tisoè umorov.
Francoski novinar Meyssan je o vsem tem kmalu po dogodku napisal knjigo – èez lužo je bila takoj prepovedana in ustavljena je bila dobava. Tudi zgaga Michael Moore je pisal o tem, a zanj so dosegli, da ga mnogi ne jemljejo resno. Tudi strokovnjaki so se oglasili, dokazi ležijo vsepovsod, toda po osmih letih so proslave prav takšne kot po prvem letu.
Na nedavnem obisku enodnevnem New Yorka me je gostiteljica med ogledovanjem mesta odpeljala v sejno sobo v drugem nadstropju nekega nebotiènika, od koder se je dalo slikati trofejo - mesto, kjer sta stala nesreèna nebotiènika. Kajti na ulici ni mogoèe videti nièesar, ker je vse zelo pazljivo zagrajeno. In tam notri se veliko dela. Pogled sam ni niè posebnega, bagerji, delavci s èeladami, kupi peska, betonski bloki.
Gradbišèe kot gradbišèe. Težava je v tem, da je tako že osem let! (In mi se potem zmrdujemo nad SCT-jem?!) Ustvarja se fama, da je to "višjega pomena", in cele ZDA so prepolne razliènih varnostnih principov. Tako v centru New Yorka redkokdaj doživiš trenutek, da ne bi kje zavijala sirena gasilskega tovornjaka, ki divja po mestu, na letališèu pa ti denimo stalno ponavljajo, da se moraš držati navodil "zaradi varnosti" in da ti tudi "prtljago pregledujejo zaradi tvoje varnosti".
Nekemu potniku so tako pred vstopom v letalo odprli plastenko vode, ki jo je kupil le deset metrov stran, ter iz nje vzeli vzorec – zaradi varnosti. Ker je bil Amerièan, se niti ni upiral. Grozljiva realnost. Lastno ljudstvo so s to varnostjo preparirali do take mere, da niti ne misli veè drugaèe. Je morda to del tistega "višjega cilja"? Èuden je ta svet.
INFORMACIJ JE BILO NA PRETEK Obisk avtorja teh vrstic je bil samo vmesni postanek ob povratku s strokovne konference v okolici Chicaga. Na njej smo lahko slišali in prebrali na velikem panoju, koliko èasa že (vsaj) astrologi (èe že drugi ne) opozarjajo, da je "med leti 2008 in 2012 možna velika gospodarska kriza, padec kazalcev" in podobno.
Prvi je v ZDA na to zaèel opozarjati Raymond Merriman, veèkratni predsednik ISAR, sicer pa finanèni astrolog in svetovalec, ki vsak december objavlja presenetljivo uporabne tržne in finanène napovedi za naslednje leto – v njegovih objavah navedbe o prihajajoèi krizi lahko sledimo vse od decembra 1994 (?!).
Nekateri astrologi so tovrstna predvidevanja objavili v èlankih (npr. Mirti, Italija, 1999, Zimmel, Avstrija, 2005, Hoen, Nizozemska, 2006, Nolle, 2007, in drugi), drugi v knjigah (npr. Gover, 2006, Skinner, 2004), prva znana omemba pa je še starejša: starosta svetovne astrologije, Francoz Andre Barbault, je o krizi, ki se ji ne bo dalo izogniti, objavil èlanek v svoji astrološki reviji "L'Astrologue" že leta 1990! (Seveda je to isti g. Barbault, ki je tako smelo napovedal razpad Sovjetske zveze, ko ta še ni dajala videza, da se ji bliža konec.)
A to ni vse. Finanèniki ne berejo astrološke literature, bi rekli. Ni èisto tako. Omenjeni g. Merriman pošilja svoje napovedi tisoèim strankam po ZDA in drugod, nekateri so zaradi obèutka, da se na zapisana predvidevanja lahko zanesejo, nanje abonirani že dolga leta.
Zapisani so tudi poskusi obvešèanja najvidnejših ameriških finanènih strokovnjakov v letu 2008, ki pa so bila preslišana, in tudi je znano ime svetovalca (Peter Schiff), ki je vztrajno svaril pred možnostjo napaènih odloèitev in resnostjo bližajoèe se situacije, a so ga ignorirali. (Njegovo knjigo "Kako izvleèi profit iz prihajajoèe krize", izdane leta 2007, je mogoèe v celoti prebrati na spletu.)
Èe smo spoèetka v mislih morda še vrteli vprašanje "Ali bi bilo kaj drugaèe, èe bi vedeli?", ta dilema žal odpade, saj SO vedeli, a so tišèali glave v pesek. Govor sekretarja Poulsna na ameriški TV sredi lanskega septembra, v katerem je zatrjeval, da je vse pod kontrolo in da krize ne bo, je bil èista laž: prejšnji veèer so trije ljudje sklenili žrtvovati banko Lehman Brothers, pa tudi Merrill Lynch in AIG, ter s tem sprožili plaz, ki mu še ni videti konca.
Pouslen sam je bil nepreprièljiv; morda bi bilo bolje, èe bi ga kdo nauèil "govorice telesa", saj je trdil pozitivno in obenem ves èas zmajeval z glavo … Da je stvar že po malem bizarna, pa prièa malo znani utrinek z nekega zelo gledanega talk-showa, ko eden od kljuènih udeležencev, finanènik, ni vedel, da je že v etru, na vprašanje kolega, èeš "vsaj meni takole povej, kaj se dogaja", revsnil nazaj, da se mu "niti najmanj ne sanja, kaj bo iz tega in da je èisto brez zveze, da ga bodo zadaj tu nekaj spraševali, ko pa nima pojma, kaj naj bi rekel …"
Politiki in gospodarstveniki so torej vedeli ali pa so vsaj imeli zelo dobre možnosti, da bi vedeli, èe bi hoteli ali pa èe bi se zanimali za to. A ker se zgodovina ponavlja, je vprašanje, ali bo v prihodnje kaj drugaèe. Kajti èe gre za zelo vztrajna svarila v neki smeri, bi morda le veljalo prisluhniti. A kako je s tem, vemo že vsaj od Homerja dalje – sveèenika Laookonta, ki je Trojance svaril pred Ahajci, sta požrli kaèi …
In da ne bo nesporazuma, prièujoèi zapis ni reklama za astrologijo, ki se promovira kar sama s svojo kvaliteto, ki jo premore. Informacij je v zraku veliko in ljudje paè jemljemo iz nabora tisto, kar nam ustreza. Bolj gre za razmislek o neèem drugem – o tistih, ki jih izbiramo, da bi nas vodili, in ki nas potem tudi vodijo, kakorkoli paè.
POSLAVLJANJE NEKE DOBE Tu in tam slišimo kaj o Vodnarjevi dobi in tudi o dobi Rib, ki se izteka tu nekje v našem èasu. Ker pa stvar ni doloèljiva do dne natanèno, je možnost špekulacije velika. Teh dob morda sploh ni. Toda èe ju vseeno vzamemo pod drobnogled in èe obenem vemo za efekt "labodjega speva", kar bi ljudski govor raje ponazoril s tisto o "hudièu, ki na koncu še z repom mahne", potem je pokazateljev, da smo prièa tovrstnemu premiku, kar nekaj.
Vzemimo tri med njimi. Najprej rimskokatoliška Cerkev, ki jo (ne samo astrologi!) povezujemo z znamenjem Rib. Mnogi ji pripisujejo usmeritev v napaèno smer, nezmožnost prilagajanja sodobnemu utripu življenja, naèele so jo afere (tudi finanèno, ne le moralno), po znameniti listi svetega Malahija pa bi naj bil sedanji papež Benedikt XVI predzadnji v vrsti papežev. Cerkev pred neizbežnim koncem?
Drugi pogled je namenjen nihalu. Pendulum je principa nihanja med skrajnostma, levo in desno paè, ki obenem tudi doloèa obseg nihanja ali pa polja, v katerem se lahko gibljemo, odvisno od interpretacije. Dandanes se nihalo (princip Rib) vse bolj umika tekoèemu kristalu (princip Vodnarja), pa tudi svet sam je vse manj èustven (Ribi), ampak deluje na principih izkorišèanja priložnosti, logike, povezanosti in informacij (vse atributi Vodnarja). Sentimenta je vse manj, žrtvovanje se umika interesu.
Tretji pogled je namenjen svetovnim voditeljem. Èe velja, da rojeni v Ribah (kar v veliki meri velja tudi za znamenje Device, èe smo pošteni) niso dobri voditelji nièesar, kaj šele države, potem smo bili v zadnjem èasu (in smo nekoliko še vedno) prièa številnim državnim voditeljem, ki imajo v horoskopu moèan poudarek na tem vodnem znamenju – kot bi svet "potreboval" voditelje, ki bodo ta neustrezni princip pripeljali do konca, do absurda, do preloma.
Prvi tak je bil Mihail Gorbaèov. Državi je ponudil svobodo misli in govora, želel je spremeniti svet na bolje (idealizem je tudi v domeni Rib), omogoèiti državljanom dostojnejše življenje, toda država mu je na koncu razpadla pod nogami. (Raztopitev in razblinjenje, sublimacija – tipièni atributi Rib!). – Naslednja Riba na èelu države je bil Ariel Sharon.
Njemu država ni razpadla, ravno nasprotno je še danes zelo moèna, toda pod Sharonovo taktirko ("državna ogroženost, ki je v resnici ni") je Izrael svojo agresivno politiko potisnil èez vse robove. – Potem naletimo na dvojec Bush & Blair. Nobeden od njiju ni rojen v Ribah, oba pa imata izrazit poudarek na 12. astrološki hiši, ki jo povezujemo s tem znamenjem!
Niè èudnega, da sta v njunem èasu zrasla pojma konspiracija in terorizem, ki sta povezana s tem astrološkim poljem in èudovito dopolnjujeta ogroženost Ribe ter ji dajeta kredibilnost za delovanje! – Toda Velika Britanija je šla tu še korak naprej – novi premier Brown pa JE Riba, njegove trenutne težave so v veliki meri posledica obèutka volivcev, da njihov premier ne ve, kaj bi rad, da se ne more odloèiti, da kali vodo in laže ter da države ne pelje v pravi smeri.
(V podobni zagati je recimo tudi nekoliko bolj oddaljena Argentina, kjer stvari ne teèejo najbolje – predsednica (Riba) je oblast prevzela po možu, ki je bil rojen v istem znamenju. Pa še kakšna država bi se verjetno našla.) V oèi torej bode soèasnost – pred Gorbaèovom bi lahko voditelje z moènim poudarkom na teh karakteristikah komaj našli. In kaj nam lahko prinese kvaliteta znamenja Rib? Možnosti je veliko, vendar pa bi skupni imenovalec lahko bil "to ni veè tisto, kar je bilo" ali pa "ne moremo se zanesti na nikogar veè".
Kako pa je s tem pri nas? No, prav Ribe res nimamo, smo pa imeli v prejšnjem mandatu lepo kombinacijo Device in 12. astrološke hiše, ogroženosti in (pro)padanja standardov, medsebojnih odnosov in vsesplošnega zaupanja smo bili v enem samem mandatu deležni zadosti, da se iz tega še nekaj èasa ne bomo pobrali. In za razliko od ZDA, ki imajo sedaj karizmatiènega voditelja, za katerega cel svet prièakuje nekakšno odrešitev, naš voditelj ni ravno moèna in karizmatièna oseba, ki bi ji množièno sledili.
Toda poèasi se le giblje, bodimo (vsaj) zmerni optimisti. Kaj drugega nam itak ne preostane – do naslednjih volitev. Ko bo dobro o vsej situaciji razmišljati drugaèe. Morda v smeri izjave, ki jo je v pogovoru o neki lokalni problematiki pred dnevi improviziral eden od radijskih voditeljev: "Hm, mogoèe pa le zgradimo stavbo pritiska na slovenske župane …" (èe naj bi enkrat le dosegli svoj cilj).
SPOPAD NOVEGA S STARIM Krize namreè še zdaleè ni konec. Dolgoletne omembe obdobja 2008-2012 so v zadnjem letu dobile novo dimenzijo – stvari so šle svojo pot, vsekakor pa predaleè. Tudi astrologija sama ni vsemogoèna, še veè, za veèino ljudi tudi ni verodostojna.
Toda èe so se nekatera predvidevanja, utemeljena na gibanju nebesnih teles, v zadnjih letih izkazala za pravilna, zakaj torej ne bi upoštevali tistih, ki se nam danes ponujajo v astroloških žurnalih, na forumih in številnih predavanjih? Na primer tista, ki trdijo, da se bo kriza v valovih vlekla vse do leta 2019, in ki celo naštevajo posamezne "vrhunce", tako kot na primer 1. avgust 2010, ko se bo na nebu postavila grdo neprijetna kombinacija samih moènih planetov na moènih položajih.
Ta datum sam najverjetneje ne bo pomenil premika ali zloma, bo pa ustvaril ali zastavil pogoje za novo etapo krize; princip je podoben kot pri "znamenitem" velikem križu avgusta 1999, ko "se ni zgodilo niè". Astrologije ne gre jemati tako enostavno. Popolni mrki namreè govorijo o "znatnih posledicah v èasu do naslednjega mrka" in ne morda kar na isti dan …
V tem èasu imamo opraviti še z enim astronomskim in astrološkim pojavom, namreè z opozicijami Saturna in Urana. Množina je uporabljena zaradi tega, ker bo takih opozicij zaradi narave gibanja obeh planetov v nekaj letih kar pet. Prva se je zgodila natanèno na dan zadnjih ameriških volitev (4.11.2008), druga v zaèetku februarja letos, tretja sredi septembra, sledita pa še dve, 26. aprila in 26. julija naslednje leto.
Za kaj gre pri taki kombinaciji? Saturn in Uran sta "generacijska sovražnika", saj je po mitologiji Uran Saturnov oèe (Kronos in Ouranos v grški mitologiji). V sodobnem svetu gre predvsem za spopad starega in novega, kajti Uran je prevratnik, prekucuh in revolucionar, skratka tisti, ki se ne strinja z ureditvijo, ampak jo hoèe preurediti na novo, Saturn pa temu jasno nasprotuje.
V kakšnih oblikah ali razsežnostih se bo to zgodilo, je težko napovedati, marsikaj pa bo jasnega sredi 2010, ko se bo njuno zadnje nasprotovanje zgodilo na zaèetku "glavnih" znamenj Ovna in Tehtnice, in ker bo to v 1.8. sovpadlo še z vplivom Plutona, ki je že ves èas na zaèetku enako "glavnega" znaka Kozoroga, bomo imeli na nebu ogromno napeto energijo, ki lahko premakne gore, maso ljudi, preprièanje, zgodovino.
Preveè dramatièno? Že morda, toda Plutonov vstop v Kozoroga je bil zanemarjen, toda prinesel je ravno tisto, kar naj bi – v skladu z astrološkimi zakonitostmi – prinesel: rušenje strukture. Kajti èe to, èemur smo prièa sedaj, ni rušenje strukture, kaj to potem sploh je. Potemtakem lahko ob napovedanih premikih resnièno prièakujemo velikanske premike, na primer premike v miselnosti. Težko in nehvaležno pa je predvidevati, kakšni natanèno bodo.
Preslišanost jasnih in glasnih astroloških predvidevanj je neke vrste tragedija. Niè manjša in niè veèja kot vsako preslišanje opozoril ob kateri koli priložnosti, recimo ob potresih, cunamiju ali rudarski nesreèi. Zato astrologija opozarja naprej. Zato je tudi tu – da podaja informacije, ki so uporabne in pri roki.
Kriza, ki smo ji prièa, se je "morala" zgoditi, èe naj bi prišlo do temeljitih sprememb in premikov tako v družbi kot v èloveku. Kot se je tudi Laokoontova smrt morala zgoditi, drugaèe zgodbe o Troji, kot tudi njenih posledic, ne bi bilo in bi se zgodovina pisala drugaèe. Astrologija ima in sprejema odgovornost za te informacije, na svetu pa je, ali jih bo upošteval ali ne. Morda smo se iz vsega skupaj le kaj nauèili …
Dva policista s èeladama na glavah, odeta v vidno poudarjeno rumene površnike, jezdita po temni, prašni in prazni ulici. V naslednjem kadru policijska blokada in množica, ki jo želi predreti.
