Po besedah ameriških znanstvenikov je v preteklih pet tisoč letih prišlo do genetske spremembe, ki je za 100 krat višja kot v katerem koli drugem obdobju.

Ta trditev je v nasprotju z razširjenim mnenjem, da je nedavna človeška evolucija ustavljenja. Študijo, ki priča o drugi resnici, so objavili v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).

Profesor Henry Harpending, eden izmed avtorjev študije, pravi: “Veljalo je, da so te razlike posledica kulturnih valovanj, ampak skoraj vsaka temperamentna sled je pod močnim genetskim vplivom.”

“Geni se v Evropi, Aziji in Afriki razvijajo hitro, ampak skorajda vsi so edinstveni glede na izvorno celino,” je dodal. “Vedno manj smo si podobni, ne stapljamo se v eno, mešano človeštvo.”

“To se dogaja,” pravi Harpending, ker “ni bilo mnogo selitev” med različnimi področji, odkar je sodobni človek zapustil Afriko, da je koloniziral preostali svet. Tudi ne obstajajo dokazi, da je evolucija upočasnjena, je še dodal. “Predvidevam torej, da se nadaljuje.”

Nova selekcija genov

Znanstveniki so našli dokaze o nedavni selekciji v 7% vseh človeških genov, vključno s svetlejšo poltjo in modrimi očmi v severni Evropi in delno odpornostjo na bolezni, kot je malarija, med nekaterimi afriškimi prebivalci.

“Pet tisoč let je drobec časa,” pravi soavtor študije, profesor John Hawks. “ 100 ali 200 generacij nazaj je izvorni čas nekaterih izmed teh genov, ki jih danes ima 30% ali 40% ljudi, zato ker so bili v tolikšni prednosti.”

Znanstveniki menijo, da vplivata na pospešeno človeško evolucijo dva dejavnika.

“Eden izmed njiju je, da je več ljudi in s tem več priložnosti za napredne mutacije,” je povedal profesor Harpending.Večja je populacija, več je genskih variacij, kar omogoča večjo pozitivno selekcijo.
“Drugi dejavnik je sprememba okolja – spremenil se je naš način prehranjevanja, živimo v radikalno novem okolju. “Z večanjem števila prebivalstva, se pojavi več novih bolezni.”

Se dogaja zdaj?

Profesor genetike, Steve Jones iz Univerze v Londonu domneva, da bi večje število prebivalstva lahko pospešilo evolucijo. “ Ni še povsem jasno ali je naravna selekcija odvisna od velikosti.”

“Obča slika, da je bila evolucija v zadnjih deset tisoč letih pospešena, ko smo živalsko podobo zamenjali za človeško, je kristalno jasna,” je razložil. “Domneva, da se to dogaja v tem trenutku, bi bila najverjetneje napačna.”

Profesor Jones pravi, da naravna selekcija potrebuje razliko – obstanek za preživetje in novorojence in ta razlika izginila.
“Trenutno se nahajamo v evolucijskem intervalu. Smo med dvema viharjema. Eden se je več ali manj sam odpihnil, to je vihar kmetovanja. “Vprašanje je ali bomo ostali v brezvetrju ali se bo začel naslednji veliki vihar. In če obstaja, ima opraviti z epidemičnimi boleznimi.”
Kako so študijo izvedli?

Pregledovali so genske variacije imenovane “polimorfozi enega nukleotida”(single nucleotide polymorphisms, SNP). To so posamezne mutacije ali spremembe v genskem zaporedju DNA-ja v kromosomih.
Če je mutacija napredna, se bo med prebivalstvom razširila, skupaj z DNA.

Avtorji študije so razpravljali, če isti kromosom iz velikega števila ljudi vsebuje segment z identičnim vzorcem SNP-ja, bi to pomenilo, da ta segment kromosomov ni bil spojen nedavno. Zatorej se je gen v tem segmentu kromosoma moral razviti pred kratkim in hitro, verjamejo. Če bi se razvil prej, bi se kromosom razbil in spojil.

Prevod: Valerija Hozjan
http://news.bbc.co.uk/