Piše: Aurigo

Štirinajsta pesem:
Poduk o ENEM OKUSU čutnega dojemanja

EHMAHO! Ljubljeni sinovi in hčere, ki ste zaklad, kakor moje srce, poslušajte me!
Ovijte mehak šal in svilena oblačila okoli svojega telesa in opazujte svoj um, kako misli: »Kako je mehko!
Ovijte raskavo jakovo volno ali ovčjo kožo okoli svojega telesa in opazujte svoj um, kako misli: »Kako grobo!«
Ko se opazuje um, je praznina ENEGA OKUSA v obeh zaznavah.

Oglejte si obliko prečudovitega kipa ali sijajno sliko in opazujte um, ki misli: »Kako lepo!« Oglejte si obliko nagnusne krastače in opazujte um, ki misli: »Kako odvratno!«
Ko vidite um, je praznina ENEGA OKUSA v obeh zaznavah.

Vstavite nekaj sladkega v svoja usta, melaso ali med, in opazujte um, ki misli: »Kako sladko«!
Potem okušajte ingver, in glejte v um, ki misli »Kako je ostro.«
Ko opazujete um, je praznina ENEGA OKUSA v obeh zaznavah.

Povohajte nekaj aromatičnega, kadilno palčko sandalovine in glejte um, ki misli: »Kako prijetno.«
Potem povohajte asefatido ali divji česen in glejte um, ki misli: »Kako smrdljivo!«
Ko opazujete um, je praznina ENEGA OKUSA v obeh zaznavah.

Poslušajte zvok zvonca, lutnje ali flavte in opazujte um, ki misli: »Kakšna ubranost!« Poslušajte zvok škrtanja s kamni ali ploskanje rok in glejte um, ki misli: »Kakšna kakofonija!«
Ko opazujete um, je v obeh percepcijah praznina ENEGA OKUSA.

Zamišljajte si, da ste ponovno rojeni kot svetovni vladar, ki vlada štirim kontinentom. V palači, ki je zgrajena iz petih tipov dragocenih materialov (zlata, srebra, turkiza, koral in biserov) imate gostijo s stotinami okusov in obkroženi ste s kraljicami in ministri. Ko takšne vizija narašča v tvojem umu, glej v svoj um, ki misli: »Kako slastno!«
Potem sebe zamisli kot berača, ki nima niti enega sopotnika in se ne more uleči drugam, kakor v kravji hlev, v kateremu pušča streha, v prostor kaplja dež in v vlažnem prostoru je tvoje telo deležno različnih bolezni, tvoje roke ter noge so gobave, mučen si z mnogimi nadlogami in nesrečami, tako, da resnično veš, kaj pomeni trpljenje. Ko takšna vizija narašča v tvojem umi, glej v um, ki misli: »Oh, bolečina!«
Opazujte um, oboje, sreča in beda, je praznina ENEGA OKUSA.

Ko si ustvaril praznino šestih čutnih polj na ta način in kadarkoli zatem nastane kakšna pozitivna ali negativno čustvo iz katerega od teh polj, preiskuj ta čustva na podlagi tega poduka. Vsaka percepija je brez osnove, osvobojena od začetka in prazna; in ukročena v trenutku od svojega začetka, zato počivaj v svojem lastnem prostoru, v naravi svojega uma. Nesporno je vsak čutni vtis spontano osvobojen.
Takšen je moj uvod v iniciacijo spoznavanja spontane osvoboditve šestih čutnih polj.

Prevod: Aurigo

Naj vrlina in sreča vsakega bitja raste neprekinjeno, vse dokler vsa bitja ne spoznajo nespremenljivo srečo razsvetljenosti.