Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila
Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja.
»Pa smo ga dočakali, Etičnega potrošnika namreč. Vsaj na papirju,« so uvodne besede predsednice društva Focus Žive Gobbo, s katerimi se veseli tretje izdaje tudi v preteklosti zelo priljubljenega glasila in poudarja: »Kljub temu, da etična potrošnja danes ni aktualna v obliki, kakršne smo si želeli, je vsaj toliko popularna, da ljudi zanima. Tudi zato, ker je še vedno potrošnja. Pogosto ne gre toliko za etiko kot za uveljavljeno potrošnjo, ki pa bi morda le malo manj uničevala oz. manj zbujala občutek slabe vesti.«
V okviru vseevropskega projekta Etični potrošnik v supermarketu – Supply Chainge – za pravične trgovske verige Focus naslavlja tako potrošnike same kot tudi predstavnike trgovskih verig v Sloveniji. Namen projekta je med drugim tudi povečati ponudbo izdelkov v supermarketih, narejenih po načelih pravične trgovine, vključno z lokalnimi, ekološkimi izdelki. Trgovci oblikujejo ponudbo glede na povpraševanje, in kot so povedali za glasilo, Slovenci kupujejo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov. Pa so bili izdelani ekološko?
Manjša lokalna socialna in ekološka podjetja ter ekološki kmetje se malo vključujejo v prodajo pri velikih trgovcih, saj ne morejo konkurirati izdelkom, narejenih v Aziji. Marže so visoke, kar še podraži njihove izdelke, prav tako pa niso sposobni zagotoviti zadostnih količin naenkrat. Zato raje prodajajo na tržnicah neposredno kupcem, s tem pa potrošniku nudijo ogromno informacij o izdelku.
»In kaj lahko naredimo potrošniki?« se sprašuje Živa Gobbo. »Vedno se trikrat vprašajmo, ali izdelek sploh potrebujemo. Velikokrat so naše želje posledice umetnega ustvarjanja želja prek oglasov. Če res ne moremo brez, si izdelek izposodimo, obnovimo starega, ga naredimo sami iz odpadnega materiala. Če gremo v nakup, poiščimo najprej rabljene izdelke, saj se za nastanek novega potroši veliko energije in surovin. Če pa že kupimo novo, naj bo ekološko pridelano in lokalno, ne pozabimo pa niti na najšibkejše člene v dobavni verigi izdelka: izkoriščane otroke, slabo plačane delavce, kmete, uničeno okolje ... « še dodaja.
Letos je evropsko leto za razvoj, pri katerem je eno pomembnih vprašanj ravno oblika potrošnje. Čez nekaj dni bo vrh Združenih narodov v New Yorku sprejemal novo razvojno agendo 2015, ki bo naslednica t.i. milenijskih ciljev. Novi cilji se osredotočajo na naslednja načela: nikogar ne smemo pozabiti; v središču so trajnostni razvoj in podnebne spremembe; spodbujati moramo nova delovna mesta in vključujočo rast; zagotoviti moramo mir, dostopne in odgovorne institucije za vsakogar ter vzpostaviti novo globalno partnerstvo za razvoj.
Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila 
