NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: soncna@pozitivke.net.
Več o sončni pošti >>
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 20.000 bralcev.

 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 NOVO PRI NAS  

ČLANKI

11 novi Članki v zadnjih 24 urah

KOMENTARJI BRALCEV
zadnja 2 dni

  • Misel tedna
  • Dan se umika večeru
  • Prav, malo manj p... [+2]
  • Slika tedna 30_2017
  • Ne želi si previs... [+6]
  • Naša prepričanja

  • TRACKBACKS zadnja 2 dni

  • Pomladno prebujen...

  • POVEZAVE zadnja 2 tedna

    Ni nedavnih novih povezav

     Aktualno  


     Mesečni koledar  
    Dogodki te strani

    torek 25-jul
  • Poletje v MGLC - The TAH in Le Baron

  • sreda 26-jul
  • Testiranje sokovnikov

  • četrtek 27-jul
  • Flosarski bal 2017 - rajanje in kulturno dogajanje

  • petek 28-jul
  • Pastirske igre

  • sobota 29-jul
  • Naučite se samozdravit SU Healing

  • nedelja 30-jul
  • Poletni Art kamp

  • ponedeljek 31-jul
  • Ponudba otroških zabav/animacij

  • torek 01-avg
  • Flosarski bal 2017 - Vezanje flosa

  • petek 04-avg
  • Rojstni dan našega Ivice

  • torek 15-avg
  • Seminar - Umetnost sreče IV - Ringu Tulku Rinpoče - Ljubljana, 15.-17. avgusta, 2017

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dobrota in načelnost   
    petek, 14. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: anonim

    Ali smo ljudje sploh kdaj zares in resnično komu predani? Ali sploh še imamo kakšna načela, ki bi se jih striktno držali? Ali se svojih dejanj sploh zavedamo, ali počnemo razvrat, ker nam je to zavestno všeč in si želimo biti drzni, eksperimentirati in dokazati da si upamo, ali ker je posledica naših notranjih vzgibov, ki jih ob zadostni količini alkohola nismo sposobni nadzirati?

    Sprašujem se kam vse to pelje...v katero smer stopamo. Kje so načela? In kje je prostor za dobroto, poštenost in medsebojno pozornost? Ali smo sploh sposobni dojeti kaos v katerem smo se znašli? Ali sploh lahko stopamo v smeri razvrata brez da bi se počutili prazni, ničvredni in osamljeni? Ali naš vpogled v dejansko stanje premore objektivnost?

    Zdi se kot bi ničesar več ne bilo...kot bi meje, ki jih je družba krojila vso to bogato zgodovino našega razvoja, postale zabrisane. Kot da ni več jasno kaj je prav in kaj narobe. Kot bi svet več ne razumel zakaj stopamo po poti, na kateri se moramo ves čas boriti in dokazovati...pa sej tega nikoli nismo razumeli...toda ali ni ravno zdajšnje življenje, ki nas ves čas preizkuša in sodi, tisto, ki nam s svojo kruto brezobzirnostjo jemlje prostor in razumevanje za dobroto, ker dobrote dejansko več ni...ker je še samo ideja o dobroti, ki je zaradi izčrpanosti od vsakdanjih borb za golo preživetje, ne zmoremo doseči. ..morda niti več razumeti...

    Stopam po poti, ki se sproti riše...stopam po poti, ki je nikoli ni moč dokončno začrtati...kajti nikoli ne veš točno kod in kam...vedno znova se znajdeš na razpotju...in zdi se kot bi moralo veljati živi in pusti živeti...kajti ne čas, ne družba več ne dopušča prostora za dobroto, ki je vse pogosteje poimenovana s siroto...ni več prostora za okvirje, ki določajo kaj je prav in kaj narobe...ni več prostora za odrekanje zaradi primernosti ali zaradi nekih načel, ki ne služijo drugemo kot temu, da nam usmerijo življenje...nekam, kamor koli že to je...nekdo bi morda rekel, da nekam kjer je lepše živeti, nekdo drug pa, da nekam kjer je življenje laže manipulirati...

    Ali zaobljuba za življenje v dvoje še sploh kaj pomeni? Ali novodobna družba še stremi k uresničitvi ideala družinske sreče? Zdi se, kot bi ideal družinske sreče obstajal samo na zunaj, dejansko pa ideala družinske sreče ne živimo in nismo sposobni živeti, saj je samo ideal...izmišljen...nikoli ga ne moremo doseči...zunanja podoba nam kroji življenje...mi pa vdano stopamo po tej poti, brez ustavljanja in spraševanja, preprosto gremo po poti, ki se zdi navzven vredu...ko pa nekdo ne stopa po tej poti, se čudimo zakaj, obrekujemo, obsojamo, a vendar se ne vprašamo zakaj pa bi bilo potrebno tako živeti? Komu na čast? Družbi? Tej družbi, ki nas brezobzirno peha za vsakdanji kruh in za kanček časti? Koliko pa je takih, ki dejansko imajo nekaj od tega, ker bi živeli po načelih, ki bi naj veljala v družbi? Ali je lažje živeti z načeli, ki so v družbi sprejeta za ustrezna ali je lažje živeti kar tako, mimo vseh načel...samo pustiti živeti...na koncu zdi, da je vseeno. Samo, da si ti znaš oblikovati svet, ki te osrečuje...kakšnih sredstev se za to poslužuješ, pa ni nobenemu več zares mar...! Sej ni časa, da bi še komu bilo mar. Niti ni več energije, po napornem delovniku, da bi se še spraševal Zakaj? Energije je še samo toliko, da se lahko pripravimo na spanec. Dolg, očiščujoč spanec, ki te napolni z energijo, da se lahko spet boriš za vsakdanji kruh.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja anonim
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Dobrota in načelnost | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2017 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,26 seconds