Človeštvo se skozi dolga časovna obdobja razvija, raste in pridobiva nova spoznanja. Na prvi pogled se zdi, da smo presegli naše prednike. Vendar tradicija hrani globoke izkušnje, na katere v »novem svetu« radi pozabljamo.

Pogosto se bomo vračali v preteklost, toda ne zaradi žalovanja za lepimi starimi časi in želje, da bi se ti spet vrnili. V preteklost se bomo vračali zato, da si naberemo izkušenj in novih moči za pot, ki je pred nami.

V današnjem času primanjkuje velikih idej, ki bi vodile ljudi, ker ni velikih vizionarjev. Vse postopoma drsi v povprečnost, banalnost, stereotipe, vse je relativizirano. Čeprav se pojavljajo zahteve po različnosti, "avtentičnosti" in "originalnosti", so vse to ponavadi le zaplate preko starih preživetih oblik.

Ni nam treba iskati nečesa novega samo zato, da bi bilo novo. Iskati moramo tisti stari in večni ideal klasikov, ki gradi dušo in človeku omogoča, da se dvigne nad vsakodnevno rutino in se odtrga od neskončnega vrtenja v krogu, ki ne pelje nikamor.

Ustavimo se za hip in se vprašajmo, če smo tukaj samo zato, da bi odživeli svoje življenje, spravili na svet potomce, in tako ohranili svoj rod ... Morda pa obstaja nek globlji, skrivni pomen - misterij obstoja? Ali ni naša vloga bližje starodavni modrosti, ki pravi: »Človek, spoznaj samega sebe! Stopi na to težko pot, ki vodi k svobodi! « Mar nismo ustvarjeni za večje stvari, kot je zgolj prazno uživanje?

Vse stare tradicije nam na nek simbolični način govorijo o namenu in cilju človeka ter o poti, ki vodi do tega cilja. Iz njih se lahko veliko naučimo, kajti temelji so vedno isti in osnovne resnice so večne. Že v davni preteklosti so si ljudje prizadevali za isto, česar si želimo tudi mi danes. Tudi tedaj so iskali notranji mir, ljubezen svojih bližnjih in občutek polnosti, ki prinaša srečo.

Tudi oni so iskali svobodo misli in duha ter častne in humane odnose. Učenja najboljših med njimi, učenja filozofov, modrecev in učiteljev so jim pomenila svetlobo na tej poti iskanja. Naj bodo tudi nam izvor navdiha in podpora pri našem tavanju in vsakodnevnih bojih.

Prepričani smo, da nobeno delo, ki človeka oplemeniti, ne gre v prazno. Vsak napor obrodi svoj sad! Nova Akropola si želi s svojimi aktivnostmi dati skromni prispevek in spodbudo pri iskanju in raziskovanju. Če le ena ideja vzklije in se razcveti v bralčevi duši, bo naš trud poplačan. Naj nam pomaga vsaj malo osvetliti notranji labirint, naj nam bo v pomoč, ko se bojujemo z našimi lastnimi Minotavri, vse do zmage nad samimi seboj.

Plemeniti človek se ne umika in ne beži pred svetom. On se bori v njem in z njim. Toda to ne počne tako, da sproža revolucije, uprizarja ognjevite govore in zahteva spremembe sistema. To stori tako, da temu istemu svetu daje najboljše, kar premore.

prof. Stjepan Palajsa - predsednik NA v Sloveniji

www.akropola.org