Bolj ko se človek skuša otresti notranje bede in problemov, ki ga tarejo ter mu ne dovolijo živeti v radosti in sožitju s samim seboj ter s svetom, bolj pred njimi postaja nebogljen in nemočen.
Da, lahko se začasno pojavljajo stanja navidezne harmonije in sreče, a kaj kmalu taka trenutna stanja prekrijejo isti stari vzorci.

Ko se mu je že zdelo, da je »našel« orodje ali način in, da se je rešil iz začaranega kroga problemov, ga resnično življenje in dnevni izzivi ponovno postavijo na začetek.

Tako se posameznik hočeš, nočeš prej ko slej začne zavedati, da mu prav nič na tem svetu ni pomagalo dokončno razrešiti njegove strahove, njegovo nebogljenost in notranjo nesrečo.

Ko se po neštetih »razočaranjih« končno rodi zavest o tem, da noben način, nobeno sredstvo in nobena metoda ni trajno uspešna pri reševanju največjih problemov, ki človeka pohabljajo že od vekomaj, obstaja možnost, da zagledamo tisto kar je do tedaj bilo totalno skrito in nedosegljivo za vse špekulacije in igre uma.

To je trenutek ko se odpre povsem novi svet.
Nobenih omejitev in nobenih pregrad ni več.
Vsi problemi skopnijo kot jih nikoli ne bi bilo.
Um je popolnoma miren, izjemno dovzeten in deluje kot podmazan.
Obstaja zavest o tem, da so vsi poskusi, vse metode, vsi napotki, ves napor in prav vse kar človek poskuša, da bi dosegel to stanje, neustrezni, oziroma, da so ovira k temu stanju.
Istočasno obstaja zavedanje, da tisti, ki se nikoli ne sprašujejo, ki nikoli ne podvomijo v staro, za zmeraj ostajajo sužnji le tega.

Stanje, ki se pojavi nenadoma in samo od sebe, je tako zelo drugačno od vsega kar poznamo in je hkrati tako zelo "domače".
To je stanje brezmejne tihe radosti in notranje sreče, brez katerega je celotno življenje tako prazno.
V tem stanju ni strahu.

Tako veliko sočutja obstaja za vse, ki se še zmeraj zgubljajo v lažnih »poteh«, ki jim jih prodajajo enako lažne avtoritete.

Prisotna je zavest, da je prav vse kar človek počne v svoji vnemi in veliki želji, da bi do tega stanja prišel, napačno.
Ko posameznik to končno doume, je možnost, da se stanje popolne zaceljenosti in radosti pojavi samo od sebe.
K takemu stanju ne vodijo mobene poti in ničesar ni možno narediti, da se pojavi.
Prisotno je živo življenje, ki nima nobenih meja.

Od nikoder se je pojavil novi svet, svet resničnega miru in sožitja vsega z vsem.
Edina resničnost, ki obstaja je le ljubezen.
Vse ostalo so le sence preteklosti, za katere je človek tako močno vezan.

Rojstvo take zavesti in takega trenutka, je edina rešitev za svet, ki umira.

Srečno.

Mirko