Tako kot ljudje tudi nekatere živali zaznajo glasbeni ritem in se nanj odzovejo. Tudi skupina bonobov v nekem ameriškem živalskem vrtu ob posebnem bobnu. Bonobi so sorodniki šimpanzov, le nekoliko so manjši od njih. Avtorji nove študije so prepričani, da so razkrili delček v razvoju te sposobnosti tudi za človeški del življa.
Izdelali so posebno trpežen boben in ga postavili v skupino bonobov, stanujočo v živalskem vrtu Jacksonville (Florida, ZDA). Igrive živali so po njem skakale, ga grizle, vendar je preživel tako zobe kot 225-kilogramski pritisk ob pristanku bonoba na opni.
Izvajalci poizkusa so po lastnem bobnu tolkli s tempom približno 280 udarcev na minuto (za boljšo predstavo sta spodaj prilepljena videa).
Opice so se ritma navzele, odšle k lastnemu, bonobo bobnu in sledile, je na letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti razkrila Patricia Gray, vodja programa za bioglasbo na univerzi Severne Karoline (ZDA).
"To ni glasba, a počasi se pomikamo proti njej," je dodal Edward Large z Univerze v Connecticutu.
Podoben poskus so v preteklosti že izvedli namorskem levu. Ta prirojenega občutka za ritem nima. Znanstvenikom pa je uspelo leva naučiti, da je kimal z glavo v ritmu glasbe, je na srečanju izpostavil njegov trener in komparativni psiholog Peter Cook.
Ritmičen prednik človeka in opice?
Znanstveniki domnevajo, da sta občutka za glasbo in ritem ljudem omogočila pletje trdnejših vezi v družbi. Large je razmišljanje nadaljeval: tudi skupni prednik človeka in opic je najbrž imel obe zmožnosti.
Ker so se na seznamu "obdarjenih" živali znašli tudi morski levi, se popis utegne še precej razširiti. Je pa že dolgo znano, da se na ritem dobro odzivajo nekatere vrste ptic.
Grey in Large sta napovedala nadaljevanje študije. Zanima ju, kaj se bo zgodilo, če bo en pripadnik tropa bonobov začel ritmično tolči po votlem deblu. "To je že koordinacija. Govorimo o družbeni interakciji," je zanimanje pojasnil Large. "Če se vaši možgani lahko dobesedno sinhronizirajo z ritmom v možganih nekoga drugega, smo prišli do bistva komunikacije."
Spolno razbrzdani in pametni
Bonobi spadajo med najbolj "inteligente" živali sploh. Prepoznajo se v ogledalu in so zelo učljivi. Znanstveniki so dvojico bonobov naučili, da je komunicirala s pomočjo geometričnih likov na tipkovnici. Poleg tega sta razumela nekaj sto angleških besed in se odzivala na stavke, sestavljene iz njih. Med drugim so bonobi znani tudi po precej "razuzdanem" spolnem življenju.
Tako kot ljudje tudi nekatere živali zaznajo glasbeni ritem in se nanj odzovejo. Tudi skupina bonobov v nekem ameriškem živalskem vrtu ob posebnem bobnu. Bonobi so sorodniki šimpanzov, le nekoliko so manjši od njih. Avtorji nove študije so prepričani, da so razkrili delček v razvoju te sposobnosti tudi za človeški del življa.
