Prebujen. Kako mogočna beseda, znanilka božanstva v tebi, katerega se zavedaš. Kot bitje občutij, želim doživeti vse kar moram, znotraj sebe. Stvari se rojevajo v meni. Prišlo je iz globin vprašanje: prebujen, kaj v resnici pomeni prebujen?

Občutja so se pričela spreminjati v počasen posnetek, kot bi opazoval s kamero, ki so v resnici tvoje oči. Srce odprto v celoti, je videlo svet, ljudi , kot zlato svetlobo, povezano z zlatimi nitkami v mrežo. Slika od blizu se je pričela prikazovati vse bolj s pogledom navzdol.

Dvigovalo me je vse više. Niti se nisem zmogla prav zavedati, kdaj je tisti prizor zamenjalo vesolje. Tisto kar je bilo pred menoj, je ravno tvorila ta zlata mreža vseh nas. V počasnem posnetku pogled drsi po nekaj velikem, tako velikem, da je zasedalo vso mojo vidno polje in nisem videla celote, le drsenje po delčkih.

Težko zgrešiš tisto snežno belino v prostornini vesolja. Dih je naznanjal, da sem to jaz. Kot bi bila v beli obleki, z vzorci, skozi katere se vidi vesolje. Šla sem vse više, više, dokler dokončno nisem videla celote. Takrat je vdih sporočal, kako lepa sem, da se od mene ne zahteva ničesar, ničesar.

Si kot zvezda na nebu in sama po sebi si že vse, brez kakršnihkoli pričakovanj, delovanj. Bodi. Ob tem me je spustilo nazaj tja, kjer sem bila. Prebujena? Še dolga pot je do tja. A vpogled v to, je bila popotnica za to popotovanje.