Konferenca pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti se je v Nagoji po dolgotrajnih pogajanjih uspešno zaključila z zgodovinskim dogovorom za zaščito ogroženih ekosistemov, ki naj bi ustavil trend hitrega izginjanja ogroženih vrst. Predstavniki 193 držav so tako po dveh tednih pogajanj sprejeli strateški načrt do leta 2020 in določili 20 ciljev za zaščito narave in upočasnitev alarmantnega izginjanja vrst.

Države so se zavezale, da bodo sprejele "učinkovite in nujne" ukrepe za konec uničevanja narave in zmanjševanja biotske raznovrstnosti. Razširile bodo zaščitena območja tako na kopnem kot na morju ter zagotovile trajnostni ribolov.

Tako naj bi zaščitile 17 odstotkov območij na kopnem in 10 odstotkov obalnih in morskih območij, kjer naj bi tamkajšnji ekosistemi predstavljali nekakšen rezervoar biotske raznovrstnosti. Zdaj je zaščitenih okoli 13 odstotkov kopnega in le en odstotek oceanov.

Sprejeli so tudi protokol za pravično delitev med revnimi in bogatimi državami pri dostopu in koriščenju naravnih virov. Gre predvsem za gospodarske koristi, ki jih imajo od biotske raznovrstnosti farmacevtska industrija in medicina, pa tudi druge panoge, kot je na primer kozmetična industrija.

Precej podrobnosti tega protokola sicer ostaja odprtega za prihodnja pogajanja. "Mislim, da smo prišli do uspešnega zaključka," je po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih, ki so se zavlekla pozno v noč, izjavil japonski minister za okolje Rju Matsumoto, udeleženci konference pa so dogovor pospremili z aplavzom.

Toda okoljevarstveniki so že izrazili kritike nad dogovorom, saj med podpisnicami ni ZDA, ki so tudi ena redkih držav, ki niso ratificirale konvencije ZN o biotski raznovrstnosti. Prav tako cilji niso tako daljnosežni, kot so okoljevarstveniki upali. Kljub temu pa so tudi oni pozdravili dogovor, saj vendarle predstavlja združeno globalno akcijo v boju za zaščito biotske raznovrstnosti.

Vir: umanotera.org/etc