Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih, www.misteriji.si

Geomagnetno delovanje povzroča paranormalne pojave in nenavadne dogodke
Veliko ljudi pravi, da občutijo vreme v kosteh. Ob polni luni se premetavajo po postelji. A le malokdo ve, da na naše vedenje in organizem vplivajo tudi delci s površja Sonca in drugih planetov. Zemlja in človeštvo so izpostavljeni nenehnemu geomagnetnemu delovanju v vesolju. Izsledki sodobnih raziskav pa kažejo, da povzroča to delovanje tudi paranormalne pojave in nenavadne dogodke.

Michael Persinger, ameriški profesor nevrologije, je odkril, da se nenavadne nadčutne zaznave dogajajo največkrat ob dnevih nizkega geomagnetnega delovanja. Najpogosteje med deveto in enajsto uro zvečer ter od dveh do štirih zjutraj. Raziskovalci so tudi odkrili posebno območje v možganih - temporalne režnje, ki se odzivajo na geomagnetne vplive.

Zemljo obdaja magnetno polje, sestavljeno iz notranjega in zunanjega dela. Notranji del, večji del magnetnega polja, sestavljajo stalno polje in magnetna polja, ki jih povzročajo električni tokovi in segajo približno tri tisoč kilometrov v globino planeta. S spremenljivimi električnimi polji v atmosferi je, sicer nekoliko manj, določen tudi zunanji del geomagnetnega polja.

Glavno Zemljino polje je skozi stoletja izpostavljeno postopnim spremembam njegove smeri in moči. Na magnetno polje v atmosferi vpliva tudi delovanje Sonca - pravzaprav sončni vetrovi z nenehnimi tokovi navzven usmerjenih nabitih delcev. Globalne variacije v magnetnem polju se imenujejo magnetne nevihte. Na magnetno polje vplivajo tudi interakcije z magnetnimi polji drugih planetov.

Dr. Michael Persinger (1945-2018), nekdanji profesor nevrologije na Univerzi Laurentian v kanadskem Sudburyju, je vodilni znanstvenik za proučevanje vpliva geomagnetnega in elektromagnetnega sevanja. Odkril je, da so z oscilacijami v geomagnetnem polju povezani nenavadni dogodki. Pri raziskavah je primerjal obdobja nadčutne zaznave z indeksom podatkov o geomagnetnem delovanju. Pri tem pa je uporabil znano zbirko Phantasm of the Living, ki so jo ob koncu devetnajstega stoletja sestavili Edmund Gurney, Frederick Myers in Frank Podmore iz Društva za psihikalne raziskave.

TELEPATSKE IZKUŠNJE
Persinger je odkril, da se spontane telepatske izkušnje pojavljajo pogosteje na dan majhnega geomagnetnega delovanja, ki navadno sledi dnevu zelo močnega delovanja. Njegove izsledke so potrdile številne raziskave, pri katerih so uporabili velike zbirke podatkov o spontanih pojavih. Pokazalo se je, da nastajajo spontani pojavi v dneh šibkejšega geomagnetnega delovanja. Stanley Krippner, raziskovalec sanj v Maimonides Medical Centru, ki je sodeloval s Persingerjem, je razčlenil izide enoletnih poskusov v telepatiji sanj in ugotovil, da so najboljše rezultate dosegali v nočeh majhnega geomagnetnega delovanja.

Pri psihokinezi so izidi še presenetljivejši. Glede na opažanja spontanih psihokinetičnih pojavov so domnevali, da psihokinezo spremlja povečano geomagnetno delovanje. V nasprotju z anomalijami, ki se dogajajo v stanju sproščenosti, psihokinetični učinek nastaja pri telesni vznemirjenosti. Zato so domnevali, da bodo subjekti pri psihokinetičnih poskusih delovali bolje, če bodo stimulirani z geomagnetnim delovanjem.

POJAVILI SO SE PRSTANI, BROŠKE …
Skupina raziskovalcev pod vodstvom Stanleyja Krippnerja je med poskusom z brazilskim medijem Amyrom Amidenom merila lokalno magnetno polje. Amiden trdi, da lahko vpliva na pojavljanje in izginjanje predmetov. Med njegovimi seansami v Braziliji so se nenadoma pojavljali prstani, broške in medaljoni z verskimi motivi, vendar raziskovalci niso bili prepričani, če to ni trik. Menijo pa, da so vsaj nekateri od teh pojavov izjemni. Krippner je razvrstil nenavadne pojave po različnih merilih za ugotavljanje njihovega anomalnega izvora. Pokazalo se je, da so opisani pojavi v kategoriji »očitni anomalni pojavi« odvisni od obdobij povečanega geomagnetnega delovanja.

Človekov organizem se neprenehoma odziva na elektromagnetne valove. Skupini nemških raziskovalcev z univerze v Gissenu je uspelo umetno ustvariti zelo šibke magnetne impulze, kakršne navadno povzroči atmosfersko praznjenje (strela). Vplivi teh impulzov zadenejo električne valove v možganih in se nadaljujejo tudi po končani stimulaciji. Raziskava je pomembna zato, ker kaže, da se človekov organizem odziva tudi na najmanjšo magnetno stimulacijo.

ELEKTRIČNO DELOVANJE V MOŽGANIH
Persinger dokazuje, da je ključ paranormalnih pojavov skrit v geomagnetnem delovanju. Njegova izhodiščna točka je reprodukcija električnega delovanja v možganih, ki lahko umetno ustvari paranormalna doživetja. Pri tem uporabljena elektromagnetna polja niso nevarna, saj so šibkejša od delovanja sušilnika za lase - vprašanje pa je, kako se sporočila v teh poljih prevajajo v jezik možganov. Da bi to ugotovil, skuša Persinger preslikati pot, po kateri se to dogaja v naravi. Številne vrste rib se denimo sporazumevajo s pomočjo elektromagnetnega polja, čebele uporabljajo električna polja za zbiranje sporočil iz svojega okolja.

Persinger meni, da temeljijo telepatski pojavi na vzajemni povezanosti med možgani in geomagnetnim poljem. Odkril je, da se večina spontanih nadčutnih opažanj pojavlja med drugo in četrto uro zjutraj ter od devetih do enajstih zvečer. Tretje značilno obdobje opažanja nenavadnih pojavov pa je okrog štirih popoldne.

MOTNJE V TEMPORALNIH REŽNJIH
V nevrološkem jeziku to pomeni, da so v možganih območja, ki so namenjena odzivanju na geomagnetne vplive: to so temporalni režnji. Persingerju je uspelo znanstveno dokazati, da je električno delovanje v globljih strukturah temporalnih režnjev usklajeno z globalnimi geomagnetnimi stanji.

Zvečanje geomagnetnega delovanja zavira nastajanje melatonina v epifizi. Znano je, da ima melatonin pomembno vlogo v nepravilnem delovanju človekovega telesa, povezanem s temporalnimi režnji, kot so depresija in srčni napadi. S temi biokemičnimi procesi v možganih bi utegnile biti povezane krizne halucinacije in psihokinetični učinki. Tudi verska in mistična doživetja bi lahko bila posledica električnih pojavov v temporalnih režnjih. Z nadziranjem magnetnih polj je Persingerju uspelo simulirati vzorce možganskih valov. Z njimi je lahko prebujal močna čustva in tudi halucinacije, žive občutke dotika in giba, celo pojavljanje duhov pokojnikov.

Posledice teh odkritij so velikanske, saj zdaj vemo, da izvirajo takšni pojavi iz določenega predela možganov. Morda sporočilo o paranormalnem pojavu najde svojo pot v temporalne režnje po isti poti kakor normalna čutilna informacija. Tam se prečisti in v nekaterih primerih sama prehaja v višje spoznavne predele možganov. Električno praznjenje v temporalnih režnjih lahko povsem prekine zadrževanje informacije, ki tam nastaja, tako da paranormalno sporočilo laže pride v zavestni um.

V kliničnem kontekstu so temporalni režnji postali znani po »sindromu temporalnega režnja«, ki ga je prvi opisal Norman Geschwind iz Harvard Medical School. Sindrom nastane zaradi poškodbe režnjev in se izraža v okrepitvi verskih prepričanj, prisilnega pisanja (hipergrafija) in bizarnem spolnem vedenju.

Andreja Paljevec

Slika: Dr. Michael Persinger