Kljub mnogim nevšečnostim in vsem tegobam, če pogledamo, da smo do ljudi karseda prijazna država, ne v smislu bogastva, ker smo ena revnejših evropskih držav.

Glede mirnejšega bivanja tudi, smo kar stabilni.

Ko pogledamo imamo ljudje glede na to, da je bolezni v svetu in tudi pri nas, zelo veliko, le nekako karseda dostopno zdravstvo in tega usluge, da ljudje le dobimo ustrezna zdravila, ne glede na status.

V tem smislu smo v prednosti in tudi v mnogih ozirih, se poskuša enostavnim ljudem, le še zmeraj dati roka pomoči, na vseh področjih.

Saj res ni lahko, da je bolezen prisotna, vendar, če je in dokler je, dokler je ljubezen medsebojna vseh, ne izkorenini, je to vendar res na popolnoma pravih osnovah, brez zlorab seveda, edina rešitev.

Saj si lahko predstavljamo, kakšna populacija bi nastala, ki misli da je to odveč.

Zavedati se moramo, da tega zavestnosti, zaradi pomanjkljivosti in stisk, ki jih to povzroči, marsikje v svetu že zdavnaj ni več, ljudje pa v stiskah in bedi, da o tem niti ne govorijo, njihovi mediji, pa tako ali tako mnogo bolj, skrivajo tega resnico.

Ne ni to izgovarjanje, da je drugje še slabše, da bi se s tem opravičevalo kakršnokoli bistveno pomanjkljivost.

Ne bomo na slabšem, če ta zavestnost je res polno živa in bo preživela vse tegobe, pri nas in kjerkoli v svetu in ne bo zlorabljena in se tudi ne bo pustila zlorabljati.

Ni res, da hoče vladati, ampak resnično omogočiti vsem človečnosti vrednega življenja, en drugemu, kjer človečnost ni krinka ampak, da pod realnostjo bitja, človek in človečnost biva res to in nič drugega.

Komaj takrat bo nastalo tako okolje, poglej okoli sebe vendar, okolje sploh ni tako grozeče, kljub temu kaj delamo z njim. No to ne smemo vzeti lahkomiselno, ni kar samo od sebe tako.

No nerad izpostavljam, ampak res bistvo vsakega zdravega srca se zahvali ljudem, ki so se res v brezpogojni nesebičnosti trudili in se še trudijo in tistim, ki se še bodo, da je lahko še tako.

Res je da zemlja ni končen cilj bivanja, vendar kako v njej bivamo, je pa res pokazatelj, kako bomo spoznali vesolje in Boga, ne lahkomiselno, lahko miselno pride in nastane, ko se oklepamo napačnih stvari in ne naredimo tega, za kaj smo kot eno od bitij, kot vsako bitje od Boga poklicani.

V mnogih državah res ljudje skoraj nimajo dostopa, do ustreznih zdravstvenih uslug, sociala je dosti slabša, če gledamo seveda večino, predvsem, če se pogleda revnejšo populacijo.

Morali bi pa te svoje prednosti v vsej ljubezni, skušati prav ohraniti s tem, da ljubeče eden do drugega, skušamo skupaj odpraviti pomanjkljivosti v njih in tudi v celoti.

Če bomo le karseda blizu tega osnovam, bo vsekakor vse manj razlogov za prepir, celo popolnoma lahko preneha, če ne, pa bo vse drugo, kar ni dobro omenjati kot strah, je pa grozeče, da se niti ne da povedati, saj zdaj smo mnogo bolj zavestna bitja kot nekoč, realnost, kaj nam to prinese dobro poznamo in nam je povsem znana.

Pa tudi glede tega, kaj naredimo s tem.

To se vendar ne sme sprevreči v narobe!

Ker naše prednosti, ki jih nedvomno imamo, bodo brez tega neučinkovite, saj če so pomanjkljive se ljudje jezijo, en na drugega in včasih potem mnogo, mnogo preveč gledajo vse skozi to. Obojestransko, pa se potem napake multiplicirajo.

Kajti zavedati se moramo, da s pomanjkljivostmi, se vse naše prednosti uničijo, ljudje in potem vsi,
se tega zavedajo komaj, ko jih že ni več, že dosti prej, pa zaradi jez in zamer kažejo na to, da je drugje boljše tudi tam kjer ni.

V jezi ljudem hitro ni tuja laž, ki pa je sramotna, v jezi kakor tudi v ljubezni, predvsem zaradi tega, ker to vse skupaj, v vsem in vsakem, ne samo poniža, ampak uničuje in zlorablja, vse kar je dobro.

Ne smemo dati nič na naličje, ki tako zelo strokovno, mnogo bolje kot mi, znajo prikriti še mnogo večje pomanjkljivosti.

Mogoče je to, da to ne znamo, celo naša res skromna prednost, ki bi naj med nami le ostala, saj smo srce misli in razum, le hvala Bogu usmerili in smo še sposobni usmeriti v nekaj drugega, kar je le dobro za vse.

S tem vsekakor ne bomo nikomur škodovali, tudi sebi, najmanj pa vsem otrokom, saj vsak človek ko pogleda v daljavo svojih otrok in njih vseh naslednikov, res tako, da prav vsak Jezusov sledi me sliši in usliši, je njegova ljubezen res za vse neskončna.

Vendar brez pomanjkljivosti, drugače se prednosti kakor tudi vse, najprej tako zelo spridijo, zlo, ki pa nastane, pa jih zatre.

Ljubeč človek, je pripravljen korenito v so pomoči in medsebojni brezpogojni ljubezni, odpraviti res vse pomanjkljivosti, ki bi nam uničile, vse naše prednosti ki jih le hvala Bogu imamo.

Uporabimo in uporabljajmo prav, to kar imamo.

Da bi bilo tako.