Kljub mnogim nevšečnostim in vsem tegobam, če pogledamo, da smo do ljudi karseda prijazna država, ne v smislu bogastva, ker smo ena revnejših evropskih držav.

Glede mirnejšega bivanja tudi.

Ko pogledamo imamo ljudje glede na to, da je bolezni v svetu in tudi pri nas, zelo veliko, le nekako karseda dostopno zdravstvo in tega usluge, da ljudje le dobimo ustrezna zdravila, ne glede na status.

V tem smislu smo v prednosti in tudi v mnogih ozirih, se poskuša enostavnim ljudem, le še zmeraj dati roka pomoči, na vseh področjih.

Zavedati se moramo, da tega marsikje v svetu že zdavnaj ni več, ljudje, pa so v takih stiskah, da o tem niti ne govorijo, njihovi mediji, pa tako ali tako mnogo bolj, skrivajo tega resnico.

V mnogih državah res ljudje skoraj nimajo dostopa do ustreznih zdravstvenih uslug, sociala je dosti slabša, če gledamo seveda večino, predvsem, če se pogleda revnejšo populacijo.

Morali bi pa te svoje prednosti v vsej ljubezni, skušati prav ohraniti s tem, da ljubeče eden do drugega, skušamo skupaj odpraviti pomanjkljivosti v njih in tudi v celoti.

Če bomo le karseda blizu tega osnovam, bo vsekakor vse manj razlogov za prepir, celo popolnoma lahko preneha, če ne pa bo vse drugo, kar ni dobro omenjati kot strah, je pa grozeče, da se niti ne da povedati, saj zdaj smo mnogo bolj zavestna bitja kot nekoč, realnost, kaj nam to prinese dobro poznamo in nam je povsem znana.

Pa tudi glede tega kaj naredimo s tem.

To se vendar ne sme sprevreči v narobe.

Ker naše prednosti, ki jih nedvomno imamo, bodo brez tega neučinkovite, saj če so pomanjkljive se ljudje jezijo, en na drugega in včasih potem mnogo, mnogo preveč gledajo vse skozi to. Obojestransko, pa se potem napake multiplicirajo.

Kajti zavedati se moramo, da s pomanjkljivostmi, se vse naše prednosti uničijo, ljudje in potem vsi, se tega zavedajo komaj ko jih že ni več, že dosti prej, pa zaradi jez in zamer kažejo na to, da je drugje boljše tudi tam kjer ni.

V jezi ljudem hitro ni tuja laž, ki pa je sramotna, v jezi kakor tudi v ljubezni, predvsem zaradi tega, ker to vse skupaj , v vsem in vsakem, ne samo poniža, ampak uničuje vse kar je dobro.

Ne smemo dati nič na naličje, ki tako zelo strokovno, mnogo bolje kot mi, znajo prikriti še mnogo večje pomanjkljivosti.

Mogoče je to, da to ne znamo, celo naša res skromna prednost, ki bi naj med nami le ostala, saj smo le srce misli in razum, le hvala Bogu usmerili in smo še sposobni usmeriti v nekaj drugega, kar je le dobro za vse.

S tem vsekakor ne bomo nikomur škodovali, najmanj pa sebi, najmanj pa svojim otrokom.

Vendar brez pomanjkljivosti, drugače se prednosti kakor tudi vse tako zelo spridijo.

Ljubeč človek je pripravljen korenito v so pomoči in medsebojni brezpogojni ljubezni odpraviti res vse pomanjkljivosti, ki bi nam uničile, vse naše prednosti ki jih le hvala Bogu imamo.

Uporabimo in uporabljajmo vsi prav to, kar imamo.

Da bi bilo tako.