Z javno izraženo navdušenostjo nad sežiganjem odpadkov v Ljubljani s strani župana in Energetike se bo spet razvnela burna razprava. O zaupanju, zdravstvenem vplivu, ravnanju z odpadki, ekonomski smotrnosti, umeščanju v prostor, različnih iluzijah in še čem. Tokrat na kratko poglejmo podnebni vidik.

Blaženje podnebnih sprememb je eden od ključnih gonil za zakonodajno usmeritev EU v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Tako ne čudi, da je sosežig odpadkov že vključen v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS), evropski poslanci pa so letos izglasovali isto še za sežig, od leta 2026 naprej.

V večih EU državah, tudi sežigalniških kot so Švedska, Danska, Nemčija in Avstrija to sicer že zdaj velja ali pa imajo ločeno okoljsko dajatev zaradi teh izpustov. Po eni strani bo to vplivalo na stroškovno smotrnost (podobna napaka je bila narejena pri TEŠ6), a bolj bi radi opozorili na dejstvo, da take dajatve kažejo na to, da tako ravnanje ni zaželeno. Ista sporočila najdemo v investicijskih taksonomijah, evropskih strategijah, ki pozivajo na podražitev vseh vrst odstranjevanja odpadkov in umik državnega sofinanciranja, in viziji za čisto okolje (“Zero pollution ambition“), ki cilja na večje zmanjšanje količin odpadkov in prepolovitev mešanih.

UNEP poroča, da so izpusti CO2eq odvisni od sestave goriva iz odpadkov, ocenjen fosilni del je pa med 250-600 kg na tono sežganih odpadkov (Johnke et al. 2001; Fellner et al. 2007; Larsen et al. 2013; Fuglsang et al. 2014), kar je primerljivo z izpusti sežiga premoga (International Energy agency bioenergy 2013). Podobno je po kratkem preračunu razvidno tudi iz slovenskih značilnih neto kaloričnih vrednosti in emisijskih faktorjev.

Ko upoštevamo še organski del, so skupne emisije med 1000-1100 kg na tono (UKWIN 2018; Bellinger and Hogg 2015; International Energy Agency Bioenergy 2013). Pod črto analize življenjskega cikla tako kažejo, da ima sežig mešanih komunalnih odpadkov precej višje emisije od sežiga fosilnih goriv (Bellinger and Hogg 2015; UKWIN 2018).

S postopno dekarbonizacijo naših energijskih virov bo razkorak od energije proizvedene s sežigom odpadkov vedno večji. Ni pa niti stroškovno učinkovita v smislu stroškov na enoto proizvedene energije:

In kaj so najboljše rešitve? Poleg, seveda, samega preprečevanja nastajanja odpadkov, imamo tudi pri njihovem odstranjevanju še precej manevrskega prostora. Odpadke že stabiliziramo pred odlaganjem, tako da se ne spušča metan, z dodatnim posortiranjem (na grafu MWS) pa bi lahko izločili še več koristnih odpadnih surovin. To bi bilanco lahko naredilo negativno:

Vir: http://ebm.si/o/sl/