Ali nam lahko pomaga opis ljubezni, če je v sebi ne udejanjimo?

Če smo se za pravilno življenje trudili včeraj, se moramo tudi danes in tudi jutri.

Kdo pravi, da bo živel pravilno življenje brez truda, se moti.

Brez pretiravanja ja, vendar ne brez truda.

Kaj se zgodi, če se zagledamo v razkošje, a bistvenega, ne vidimo.

RASKOŠJE NAM ZASTRE BIT TAKO, DA NE VIDIMO RAVNO TEGA, O ČEM POJEJO VSI BLEŠČEČI IDOLI.

V tem je nebo tako svetlo, tema in trpljenje v tem, ki to kot neotudljiv del tega spremlja, pa nepojmljivo.

Najbolj žalostno je to, če ne vidimo ravno tega, o čem učijo pojejo vsi bleščeči dobronamerni idoli. IDOLI SLUŽIJO NA OPISU TEGA, KAR BI MI MORALI NAJTI, A KAJ KO MI RAJE OSTAJAMO PRI NEPOSREČENEM OPISU TEGA, KOT DA BI SE ZBRALI IN TO V SEBI UDEJANJILI.

NO TAKRAT SE SEVEDA OPISU POSREČI, NAM PA SEVEDA NE.

Zato je edino blagodejno, ko to spoznamo, vse brez obsojanja dati na pravo mesto kamor spada, tudi sebe.

Ne bi nam pomagalo sovraštvo do tega, uvid poštenost in ljubezen pa so dobrodošli spremljevalci.

Morali bi spoznati, da idoli, ki so količkaj v redu, služijo na opisu tega, kar bi mi morali najti, za nas pa je važno, ali do tega pridemo, kar se da edino na pravi način, ali pa se zagledamo v idole in tega opis, namesto da bi v življenju popolnoma udejanjili to, kar je bližje kot roke in noge in ni le opis ljubezni, ampak tega realnost.

Ti to samo opisujejo, vendar redki avtentično, a kaj nam to pomaga, če ne postanemo avtentični tudi mi.

Idoli služijo, ko opisujejo v bleščicah nekateri tudi zelo izkrivljeno ravno to, kar bi mi morali najti in bi tudi našli v vsej realnosti, če nebi ostajali in se zgubljali v blodnjakih bleščečih opisov tega, in obsojali izkrivljene, temveč se podali k temu v sebi, ki je bliže kot roke in noge, to našli in postali to, kar ni le opis ljubezni ampak tega realnost, ki je vsakemu v blagoslov.