Čas je za podnebni meni

torek, 13. julij 2021 @ 14:09 CEST

Pot do trajnostne, podnebno nevtralne družbe ni mogoča brez spremembe v načinu prehranjevanja.
V Umanoteri so v želji po spodbuditvi potrebnih sprememb v smeri bolj trajnostnega sistema oskrbe s hrano izdali vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijazen način. Globalnega segrevanja namreč ni mogoče zadržati pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane.

Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in da ne pristane med odpadki.

Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Da bo »oskrba s hrano odločilno vprašanje 21. stoletja,« so ob predstavitvi okolju in zdravju prijaznejše planetarne diete leta 2019 zapisali tudi vodilni strokovnjaki s tega področja, združeni v EAT-Lancet Commission, ter ob tem dodali, da »brez obsežnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev Pariškega sporazuma in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.«

Tega se zavedajo tudi v Umanoteri, kjer poudarjajo, da bodo za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano potrebne spremembe tako na ravni sistema kot tudi pri nas samih - potrošnikih. S svojimi vsakodnevnimi odločitvami glede hrane, ki jo porabimo, namreč usmerjamo tudi ponudbo hrane na naših trgovskih policah in tako posredno vplivamo na proizvodno stran sistema oskrbe s hrano. Zato je še kako pomembno, kako in s kakšno hrano se oskrbujemo.

Poleti, ko je zaradi obilice sezonske zelenjave in sadja odločitev za podnebju in zdravju prijaznejše prehranjevanje precej lažja, nam je lahko v dodatno pomoč pri raziskovanju te teme tudi sveža publikacija Umanotere - vodnik Podnebni meni. V njem so nanizana in utemeljena osnovna vodila podnebju prijaznejše prehrane, pri čemer je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb.

V pomoč pri prvih korakih do podnebju prijaznejšega prehranjevanja je v vodniku opisano, kako se s tako hrano oskrbeti. Poleg tradicionalnih že znanih načinov, kot na primer s pridelavo na lastnem ali skupnostnem vrtu, so predstavljeni v zadnjih letih vse bolj uveljavljeni novi modeli prodaje kmetijskih pridelkov, kot je skupnostno naročanje, ter posebne oblike povezovanja med kmetijskimi pridelovalci in potrošniki v obliki partnerskega kmetijstva.

Uvajanje sprememb v načinu prehranjevanja za vsakogar predstavlja svojevrsten izziv in v splošnem spremembe lažje uvedemo, če pri tem nismo sami. V vodniku so zato zbrane različne pobude - od izzivov, ki nas spodbujajo k manjši potrošnji živil živalskega izvora, do obeleževanja posebnih dni, namenjenih ozaveščanju o pravični trgovini ali problematiki zavržene hrane. Izpostavljeno je tudi, da lahko z organizacijo bolj trajnostnih družabnih srečanjih k podnebju in zdravju prijaznejšim prehranskim odločitvam spodbudimo marsikoga v naši okolici. Ker pa trajnostnega prehranskega sistema ne bo moč doseči brez sprememb na sistemski ravni, ne smemo spregledati pomena aktivnega državljanstva.

Avtorica Nika Tavčar je pri tem izpostavila: »Z vodnikom želimo pokazati, da lahko posamezniki mnoge ukrepe na področju oskrbe s hrano uvedemo zelo hitro in da so številni med njimi precej preprosti. Z njim sporočamo tudi, da podnebju prijaznejše prehranjevanje še nikoli ni bilo lažje, hkrati pa z vidika ohranitve življenja na tem planetu še nikoli ni bilo pomembnejše, kot je v tem trenutku.«

Živila rastlinskega izvora imajo precej nižji ogljični odtis kot živila živalskega izvora.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20210713140910852