Začimbe ne delujejo le na želodec in prebavila. Mnoge uredijo tudi presnovo v naši glavi.

Bazilika
Grški zdravnik Dioskurid, ki je že pred 2000 leti napisal najpomembnejše farmacevtsko delo antike, baziliko opisuje kot rastlino, ki očiščujoče deluje na glavo. V srednjem veku so jo uporabljali proti melanholiji in depresiji. Tudi sodobne raziskave dokazujejo, da bazilika odpravlja nervozo, ščiti oči, zavira proste radikale, deluje protivnetno in protibolečinsko.

Ker bazilika učinkovito redči kri, si lahko z njo pomagamo tudi do boljšega pretoka hranil in boljše oskrbe možganov s kisikom. Tradicionalna kitajska medicina (TKM) in ajurveda v njej prepoznavata zelišče, ki odlično deluje na plazmo, kri, kostni mozeg, živčevje in reproduktivne organe. Pravita, da nas bazilika umiri in osredotoči ter sprosti krče, ki so nastali zaradi psihične utrujenosti in stresa.

Rožmarin
O rožmarinu smo v tej številki že pisali, je pa zagotovo ena izmed zelo pomembnih začimbnic, če želimo možgane pognati v tek. Deluje, še preden jo zaužijemo – že samo vdihovanje rožmarinovih hlapov zbistri glavo, zbudi in poveča naše spominske zmogljivosti. V hrani deluje predvsem tako, da pospeši prebavo in odžene utrujenost, ki nas praviloma doleti, ko zaužijemo nekaj mastnega ali močno beljakovinskega. Rožmarin v vinu pa deluje sinergijsko kot odličen antioksidant in krepčilo za ožilje. (Recept preberite v knjigi Ščepec védenja.)

Žafran
Da pomlajuje, ogreva in dviga razpoloženje, je prepoznal že Paracelsus. Alkoholni izvleček žafrana je imel celo za najučinkovitejše sredstvo proti žalosti. Novejša znanstvena spoznanja temu pritrjujejo – žafran je danes ena najbolj preizkušanih rastlin, ko gre za Alzheimerjevo bolezen, zdravljenje depresije ter splošno krepitev in regeneracijo telesa. Kot lahko natančno preberete v knjigi Ščepec védenja, so raziskave pokazale, da žafran preprečuje propad živčnih celic in izboljšuje spomin. Vodno-alkoholni izvleček v odmerku 30 ml na dan se je v kliničnih študijah pri zdravljenju depresije izkazal za enako učinkovitega kot dve zdravili, ki sta v uporabi v ta namen, ob tem pa je imel zanemarljive stranske učinke v primerjavi z njima.

Protistrupi – origano, kapre, majaron, čemaž, šetraj …
Ker je strupov, ki se nam nalagajo v možganih in živčevju, vse več, bo treba okrepiti tudi varnostnike, ki preprečujejo, da bi se nam nesnaga nabirala v živčevju in možganih.

V vse jedi, ki so potencialno obremenjene s težkimi kovinami (vse, kar prihaja iz konvencionalne pridelave ali raste na bolj onesnaženih področjih), zato dodajmo čim več naštetih začimb. Ni nujno, da vse naenkrat.

Kumina, janež, koromač, lovor – za manj bojnih strupov v črevesju
Verjetno ste že prebrali, kako je mir v črevesju povezan z mirom v glavi. Ko zaradi disbioze pride do procesov vrenja in nas hrana začne napenjati, to ni le neprijetno – strupeno je! Kvasovke namreč izločajo aflatoksine, ki so močni živčni strupi, zato ne preseneča, da več napetosti v trebuhu povzroča tudi več megle v glavi, nervozo in celo hormonske motnje. Ko bo črevesje dalo mir, bo tudi glava lahko v miru delala, zato v jedi, ki vas napenjajo, začnite dodajati več takšnih začimb, ki znajo ustaviti kvasovke, bakterije in celo viruse.

Muškatni orešček
J. J. Woyts je že leta 1729 zapisal, da muškatni orešček krepi živce in možgane. Hildegarda je zapisala, da se pri uživanju te začimbe človeku odpre srce in zbistri čutna ostrina. TKM, ki možgane vidi le kot podaljšek srca, je tudi v tej začimbnici prepoznala, da deluje na relaciji srce-možgani. Malo te začimbe izostri in izboljša delovanje možganov, če je zaužijemo preveč, pa deluje ravno nasprotno – sproža omotičnost in opitost.

V tradicionalni medicini pogosto srečujemo tudi zapise, da pomaga pri migrenah in glavobolih, čisti kri in dobro vpliva na nevrodegenerativne bolezni.

Vir: zazdravje.net