Pred kakšnim letom ali dvema sem že oblikovala moj seznam značilnosti, ki opredeljujejo zdrav in uspešen partnerski odnos. Ker se odnosi venomer razvijajo, se tudi moje delo s pari v Svetovalnici nadgrajuje. Danes vam želim predstaviti novo verzijo takšnega seznama.

Med najpomembnejše značilnosti, ali če hočete elemente zadovoljnega odnosa med dvema odraslima osebama, ki ju veže emocionalna komponenta, torej ljubezen, štejem spoštovanje. Ob tem še posebej poudarjam spoštovanje do tega, da smo različni in da je potrebno biti strpni do drugačnosti našega partnerja. Vsi mi nosimo lastne nahrbtnike vzorcev in programov iz lastnih družin, ki jih potem vržemo v naš partnerski odnos, kar je veliko breme za oba, saj smo tudi mi vrgli naš nahrbtnik. Torej, ko se zavedamo, da imamo vsak svoje breme in to razumemo, se naučimo spoštovati to različnost.

Naslednja značilnost je pogovor, dvosmerna komunikacija, ko se res srčno in iskreno zmoremo pogovarjati, si zastavljati dogovore in se jih v izvedbi tudi držimo. Del komunikacije na telesni ravni je intimnost kot lepilo dveh različnih teles in dveh različnih osebnosti na skupnih nekaj kvadratnih centimetrih. Ob spolnosti se v telesu izloča ogromno pomlajevalnih hormonov, pa tudi bolj povezane se počutimo. Ob tem naj omenim, da smo tudi pri odločitvi za ljubljenje različni, moškim je to močna sprostitev, ženske pa k temu pristopamo bolj čustveno. Vidite, tudi tukaj smo različni.

Sodelovanje je izjemno pomembno! Menim, da je tudi sodelovanje tisto vezivno tkivo, ko se oba partnerja zavedata, da sedita v istem partnerskem čolniču in če veslata v isto smer, bosta dolgo in uspešno bila srečna, zadovoljna in umirjena ter se starala z roko v roki. Malce se pri tem zamislite. Ali sodelujete s svojim dragim ali drago? Ga slišite in se domenita kako bosta nek zaplet razrešila? Verjamem, da sodelujeta pri nakupu vrtne garniture ali avta, a tukaj je mišljeno predvsem sodelovanje na področju zadovoljevanja čustvenih potreb, kreiranja medsebojnega zaupanja in s tem trdnega odnosa.

Ne pozabimo na zaupanje in na to, da se v zdravem odnosu počutimo varne. Brez zaupanja ni trdnega odnosa, saj nas prežema strah, dvomi in mnoge negotovosti, ki seveda kalijo naš notranji mir in zavedanje, da pripadamo eden drugemu v dvojini, ki jo definira partnerski odnos.

Kompromisi. Ja, a sploh veste, kaj to kompromisi so? Nekaterim posameznikom gre kar težko od rok iskanje srednje poti, ki bi nosila zdrav dogovor, ki naj se ga par drži, ker so sveto prepričani, da mora vedno obveljati njihova varianta. S tako osebo je težko sobivati, saj je dvojina zato, da se znotraj nje izražata oba enakovredno in iščeta dogovore, ki peljejo k rešitvi različnih izzivov, ki jih nosi življenje.

Vzgojno zavezništvo je naslednja komponenta, seveda tam, kjer so otroci še majhni in nujno potrebujejo usklajeno vodstvo staršev. Kot starša morata skupno nastopati, kar pomeni, da se dogovarjata, kaj želita sporočati otrokom. Ko solirata, v otrocih povzročata stisko in frustracije. Seveda se žal prepogosto dogaja, da nerešen in nesrečen partnerski odnos rezultira v tem, da se izpodbijata tudi v vzgojnih navodilih do otrok, kar seveda ruši odnos in zaupanje otrok v kompetentno vodenje staršev.

Poleg zgoraj naštetega prisegam na velike doze humorja, objemov, poljubov, nagajivih sporočil skozi ves dan in izražanja želje eden po drugemu. Različnost mnenja rešujeta skozi sočutno, spoštljivo in argumentirano komunikacijo. Bo šlo?

Melita Kuhar

Vir: duhovnost.eu