Kot Ozarin uporabnik, bi rad dal nekaj mojih pogledov v dobro vseh.

Ni moj namen hvaliti in izpostavljati karkoli, ampak povedati, po res lastni presoji, nekaj dejstev.

Kako pomembno je, da ima človek odprte prave možnosti za razvoj.

Da.

Lahko gospodari upravlja z nečim.
Lahko si ureja življenje in okolje.
Kako hudo je, če to delajo namesto koga drugi.
Če namesto koga gospodarijo drugi.
Če namesto koga razmišljajo drugi.
Če se namesto koga odločajo drugi.
Če namesto koga delajo drugi.

Potem človek izgubi osnove, v katerih je zmožen samostojnega življenja.

Zna živeti in izbirati le, med danimi možnostmi, tako da jih le uporablja, pa še to velikokrat ne zna in dela narobe.

Na tak način, iz njega sčasoma izgine zmožnost samo-ustvarjalnosti, ustvarjati res na pravi način.

V njem nastanejo in se vtkejo drugačne osnove.

To se vtke v samo bit.

Kasneje pa se to vrne k ljudem, ki so to soustvarili.

Ljudje, se v vedno znova srečajo, kot novo nastala bitja.

Zelo točno ljubeče in pošteno, moramo pogledati svetost življenja.

Zakaj se nam rodijo deformirani ljudje?

Tudi mi sami, kadar se to nam zgodi.

Zakaj so taki kot so?

Ali pa mi taki kot smo?

Zato, ker so ali pa smo zgubili prave osnove.

Ali, pa so živeli tako, da jih niso mogli ustvariti.

Npr:

Mati ga uči k ljubezni, on pa ljubi samo dane stvari.

Mati ga uči sočutja, on pa ne ljubi ničesar.

Zaveda se le tega, kadar mu je nekaj dano in vzeto.

Primer

Npr:

Oče ga uči gospodarnosti med drugim tudi z denarjem, on pa pravi, dnar sploh ni pomemben.

No, ni važno, ali je zapostavil dnar, ali pa z dnarjem dobro gospodaril, in zapostavil karkoli drugega bistvenega.

Kajti karkoli bistvenega zapostavimo, nas to vodi v nesrečo.

In potem, ko vidimo kaj smo zapostavili, se navadno na to preveč navežemo, zapostavimo pa kaj druga bistvenega.

Uh, bi rekel človek kako boleči za sebe in za druge, je ta začaran krog nesreče, dokler človek res ne izstopi na pravi način iz njega, drugega načina pa niti ni.

Zelo važno bi rekel in pomembno je to, ko gledamo kako človek prehaja v svet digitalizacije, ali bo v tem novem res omogočeno, da bo lahko ohranjal v tem bistvene resnično dobre osnove, torej z dovolj gibanja in vsega tega, kar je bistveno, ali bo lahko te, ta ki jih nima, ali pa še jih na novo ustvarja, na res pravi način ustvaril, do resničnega in za vse dobrega končnega cilja samega izvira ljubezni.