Trajnostno prehranjevanje mora biti (cenovno) dostopno in preprosto
Obremenjujoèe izkušnje v otroštvu pomembno zaznamujejo zdravje in življenje v odraslosti ZPS je v okviru Evropske potrošniške organizacije oktobra in novembra lani med slovenskimi potrošniki izvedla anketo o potrošniških odloèitvah glede trajnostne potrošnje hrane. V raziskavi je sodelovalo 12 potrošniških organizacij iz 11 držav èlanic ter okoli 11.000 potrošnikov - anketirancev, tudi veè kot 1000 slovenskih potrošnikov, med katerimi skoraj polovica "trajnostno prehrano" povezuje z lokalno pridelano hrano in pozna prednosti takšne prehrane. Med razlogi, zakaj se ne prehranjujejo (bolj) trajnostno pa navajajo predvsem visoke stroške takšnega naèina prehranjevanja in pomanjkanje informacij.

S trajnostno prehrano lahko pomembno vplivamo na okolje, saj je hrana v EU dejavnik, ki z vidika potrošnje gospodinjstev v EU, najbolj vpliva na okolje, sledijo ji stanovanja (ogrevanje) in mobilnost (osebni avtomobili), zato ZPS apelira na vse udeležence v prehranski verigi, da ponudba trajnostne prehrane postane pestra in cenovno dostopna.

Koliko pozornosti namenjate vplivu izbire hrane na okolje? Ste pripravljeni poseèi po rdeèem mesu? Ali vlada stori dovolj za promocijo trajnostne hrane? To je nekaj vprašanj, ki so jih številne nacionalne potrošniške organizacije, tudi ZPS, postavile Evropejcem v raziskavi, ki je zajemala 11 držav, ki je potekala pod okriljem BEUC. Skupni rezultati potrjujejo, da je veèina potrošnikov po Evropi pripravljena spremeniti svoje prehranjevalne navade. A da bo ta cilj dosežen, potrošniki potrebujejo ustrezno izbiro trajnostne hrane in da ta izbira postane lažja (vkljuèno s pravilnimi cenovnimi signali, celovitejšimi informacijami in bolj trajnostnimi možnostmi).

V luèi pandemije COVID-19, ki je dodatno spremenila odnos do hrane, raziskava je bila izvedena nekaj mesecev pred izbruhom, lahko domnevamo, da so danes potrošniki še bolj naklonjeni trajnostni izbiri - torej hrani, ki prihaja iz lokalnega okolja, poudarjajo na ZPS in svetujejo, da naj zakonodajalci izkoristijo ta trend za oblikovanje trajnostnega prehranskega sistema.

Na Evropski potrošniški organizaciji, BEUC, pa poudarjajo tudi, da evropski potrošniki potrebujejo veè in celovitejše informacije o živilu na oznaèbah, da potrebujejo celovitejšo ponudbo trajnostnih živil. Pomen trajnostnega prehranjevanja morajo prepoznati tudi regulatorji, proizvajalci hrane in trgovci na drobno, ki imajo kljuèno vlogo pri prilagajanju cen, trženju in vseh drugih dejavnikov, ki napeljujejo k nakupu enega prehrambnega izdelka nad drugim, še opozarjajo na BEUCu.

Kljuèni zakljuèki evropske ankete o trajnostni prehrani:

1. Zaznavanje: Veèina potrošnikov se zaveda vpliva prehranskih navad na okolje.

2. Pripravljenost za spremembe: Dve tretjini potrošnikov je odprtih za spremembo svojih prehranjevalnih navad v prid okolja.

3. Ovire: Cena, pomanjkanje znanja, nejasne informacije in omejena izbira trajnostnih možnosti so tisto, kar veèina potrošnikov navaja kot razloge, ki jim prepreèujejo bolj trajnostno prehranjevanje.

4. Meso: Nekaj ??veè kot 40% potroÅ¡nikov trdi, da so prenehali jesti rdeèe meso ali pa so se zaradi skrbi za okolje porabo zmanjÅ¡ali. Veèina ne vidi žuželk ali meso iz laboratorija kot alternativne vire beljakovin,  ampak zamenjavo za meso vidijo v vegetarijanskih  burgerjih in tradicionalni vegetarijanski hrani (npr. stroènice).

5. Vloga vlade: Le 16 % potrošnikov meni, da njihova vlada stori dovolj za spodbujanje trajnostne preskrbe živil na ravni proizvodnje in potrošnje.

Kot poudarjajo na ZPS odgovori slovenskih potrošnikov ne odstopajo od evropskih in ob tem opozarjajo, da obstojeèi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti. Spremeniti je potrebno vzorce in odloèitve na vseh ravneh prehranske verige, da postane trajnostna izbira prva izbira.

Rezultati so dostopni na https://bit.ly/304EYa4