Enaka količina hrane na krožniku – in vse več »ostankov« na bokih
Sprememba ravni hormonov, predvsem upad proizvodnje estrogena, prispeva k izgubi mišične in kostne mase ter k povišanju inzulinske rezistence, kar pomeni, da celice ne dobivajo dovolj energije oziroma da ostaja v ožilju, kjer povzroča težave, mi pa čutimo nerazložljivo utrujenost. 

Zato čutimo pretirano potrebo po (predvsem škrobnati in sladki) hrani, ki se neizkoriščena nabira na bokih in v drugih maščobnih rezervah. Utrujenost poskušamo odganjati s kavo in drugimi poživili, kar dolgoročno položaj le še poslabša.

Za ohranjanje hormonskega ravnovesja in uravnavanje teže je zelo pomembno, da v menopavzi povečamo uživanje beljakovin, vendar hkrati pazimo, da z njimi ne zakisamo telesa, saj bo v tem primeru telo za razkisanje poskrbelo z izčrpavanjem zalog kalcija.

Strokovna priporočila pravijo, da je v meni priporočljivo povečati uživanje beljakovin, in sicer na 2 g/kg telesne teže. Če tehtate 60 do 70 kilogramov, to pomeni 120 do 140 gramov beljakovin na dan. Torej bi morali vsak dan zaužiti več kot pol kilograma mesa ali rib, skoraj kilogram sira ali več litrov mlečnih izdelkov. Tako očitno ne bo šlo, saj bi nastopile težave zaradi prevelike količine kislih presnovkov, ki bi se nalagali v telesu ter nas ropali alkalnih rudnin in rušili imunski sistem. Eno težavo bi zgolj zamenjali z drugo. 

Kot na drugih koncih sveta to počnejo že tisočletja, se rešitev skriva v rastlinskih beljakovinah, predvsem tistih iz stročnic, saj nam poleg beljakovin priskrbijo tudi fitoestrogene, ki po naravni poti blažijo izpade v nastajanju estrogena. 

Da si bomo zagotovili dovolj energije in zmanjšali hlepenje po sladkem, je treba čim več ogljikovih hidratov zamenjati s kakovostnimi maščobami (srednjeverižnimi, omega 3 in GLA).

Tak protokol prehranjevanja ne rešuje le naše lepe postave. Še pomembnejše je, da nas hkrati varuje pred številnimi zapleti, povezanimi z upadom proizvodnje estrogena. Poleg drugega omogoča, da možgani lažje premostijo nihanja ravni estrogena, kar pomeni manj kognitivnih težav in sprememb razpoloženja ter manj utrujenosti. 

Več o tako imenovani »dieti za mitohondrije« (MITO) boste lahko prebrali tudi v novem priročniku z naslovom Kako do več energije.

Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net