Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20200107152251604

Pomembno odkritje slovenskih znanstvenikov torek, 24. marec 2020 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Uporabno tako za raziskave kot za terapevtske namene. Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili selektivne molekulske sponke - nova orodja za uravnavanje delovanja človeških celic. S temi orodji lahko pomembno izboljšajo uravnavanje delovanja človeških celic, kar bo uporabno tako za raziskave kot za celično zdravljenje, so sporočili s Kemijskega inštituta. Raziskava, ki je bila v celoti izvedena na tem inštitutu, je bila objavljena v ugledni reviji Nature Chemical Biology. Celice so zelo zapleteni sistemi, katerih delovanja v precejšnji meri še ne razumemo. Po drugi strani pa celice že uporabljamo za proizvodnjo različnih spojin ter kot pametna zdravila. Za uravnavanje delovanja celic moramo imeti na razpolago molekulska orodja, ki so precizna in učinkovita. Selektivne molekulske sponke Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili selektivne molekulske sponke za uravnavanje delovanja človeških celic. S kombinacijo peptidov, ki se močno vežejo samo na ustrezen par, ne pa na druge molekule, so uspeli doseči doslej najmočnejše povečanje prepisovanja izbranih genov v človeških celicah. Pokazali so, da lahko s temi sponkami istočasno usmerijo molekule v več želenih predelov celic istočasno. S tem pristopom so raziskovalci po navedbah Kemijskega inštituta pokazali, da lahko bistveno izboljšajo možnost uravnavanja delovanja celic s svetlobo ali s kemijskimi spojinami, kar bo zelo uporabno tako za raziskave kot tudi za terapevtske namene. Gradniki, ki so jih uporabili, so obvite vijačnice, ki jih sicer uporabljajo za tvorbo proteinskih kletk v okviru ERC-projekta za uveljavljene raziskovalce, ki ga vodi vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta Roman Jerala. Prva avtorica razsikovalnega članka je Tina Lebar, ki je trenutno na podoktorskem usposabljanju na Univerzi Harvard, soavtorji pa so Duško Lainšček, Estera Merljak, Jana Aupič in Roman Jerala z odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Vir: www.zurnal24.si Komentarji (0) www.pozitivke.net