Našli so fosilne ostanke prastarih dreves iz rodu eospermatopteris
V zapuščenem kamnolomu v ameriški zvezni državi New York so znanstveniki odkrili fosilni gozd, ki je po oceni avtorjev raziskave najstarejši na svetu.

Dotlej je za najstarejšega veljal fosilni gozd Gilboa na severu države New York, ki je star okrog 385 milijonov let. Ostanke gozda na dnu kamnoloma - vidne so le fosilne korenine - pa so našli le kakšnih 40 kilometrov vzhodneje, v bližini mesta Cairo, pa AFP raziskavo povzema Slovenska tiskovna agencija.

Po desetih letih proučevanja je mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da je bil gozd za dva do tri milijone let starejši od tistega v mestu Gilboa, poleg tega pa je imel tudi več različnih vrst dreves kot prvi.

Za primerjavo je CNN navedel, da sta gozdova obstajala že kakšnih 140 milijonov let, preden so zemljo poselili dinozavri, medtem ko so najstarejši znani insekti živeli že pred kakšnimi 400 milijoni let.

Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Current Biology.

Tako v Gilboi kot v Cairu so našli fosilne ostanke prastarih dreves iz rodu eospermatopteris, ki so podobni palmam - imajo debelejši spodnji del debla, krošnja pa je iz vej, vendar brez listov.

V Cairu so poleg tega našli tudi drevesa rodu archaeopteris z veliko sodobnejšimi značilnostmi, saj so njihovi listi in korenine podobni smreki, je za AFP povedal William Stein, eden izmed avtorjev študije.

Znanstveniki so postavili hipotezo, da je drevesa v gozdu uničila katastrofalna povodenj, ki je kot fosile ohranila le korenine. V bližini nekaterih večjih dreves so namreč našli tudi fosile rib, je na svoji spletni strani zapisal CNN.

Kot je za ameriško televizijsko mrežo povedal soavtor študije in paleobotanik z Univerze Cardiff v Veliki Britaniji, je bil Cairski gozd v času geološke dobe devon - gre za del paleozoika pred približno 419 do 359 milijoni let ? lociran okrog 30 stopinj južno od ekvatorja, nekako med zmernim podnebnim pasom in bolj vročim.

Po mnenju Steina, profesorja biologije na Univerzi Binghamton v državi New York, bi drevesa lahko pomagala razumeti, kako so se gozdovi spremenili v času, ko se je v ozračju zmanjševala stopnja ogljikovega dioksida in ko so temperature padale. S proučevanjem procesa ohlajanja bi lahko bolje razumeli današnji odnos med segrevanjem ozračja in krčenjem gozdov, saj gre morda za podoben proces v obratni smeri.