ZPStest cvetliènega medu: Slovenski med na vrhu
Èebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, domaèim èebelarjem zaupamo tudi potrošniki, saj po podatkih spletne ankete ZPS veèina kupuje med prav pri lokalnih èebelarjih. Tudi trgovske police so z medom bogato založene, izbira je pestra, na ZPS pa so tokrat pod drobnogled vzeli 11 vzorcev cvetliènega medu, kupljenih pri razliènih trgovcih po Sloveniji.

Rezultati so razveseljivi - veèina vzorcev je prejela oceno dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci s slovenskim poreklom. Rezultati vzorcev slovenskega medu tudi nakazujejo, da je slovenski med potencialno bolj svež od medu, ki pripotuje od daleè, potrošniki pa so mu dali višjo oceno za okus  v t.i. v slepem testiranju.

Vsi vzorci so skladni z zakonodajo, potvorb niso odkrili. A potrošnik pogosto ne more razbrati, od kod toèno je med, zato se na ZPS zavzemajo za natanèno poimenovanje porekla, torej da proizvajalci namesto obstojeèih oznak vedno natanèno navedejo vse države, od koder prihaja med.

Na ZPS testu medu so v laboratorij poslali izdelke domaèih in tujih proizvajalcev. »V laboratoriju smo preverili parametre sestave medu (doloèeni so z zakonodajo) in morebitne ostanke zdravil za zatiranje bolezni v panju, ugotavljali pa smo tudi potvorjenost medu in z mikroskopsko analizo peloda preverili botanièno in geografsko poreklo, potrošnike smo povprašali o všeènosti medu ter preverili skladnost oznaèbe z zakonodajo,« je pojasnila naèin testiranja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala:

»V konèno oceno pa smo vkljuèili tudi trajnostni vidik, pri èemer smo upoštevali oddaljenost države porekla, razliène certifikate in embalažo. Glede na rezultate testa lahko zakljuèimo, da so v povpreèju najboljši prav izdelki slovenskega porekla.«

Tudi potrošniki najvišjo oceno podelili slovenskemu medu
Povpreèen Slovenec poje okrog kilogram medu na leto, kar nas uvršèa med najveèje evropske porabnike tega zlatega darila èebel. Zato so na ZPS k testiranju povabili tudi potrošnike in jih povprašali o všeènosti vzorcev. Slovenski med je dobil tako najvišjo hedonsko oceno v slepem testiranju, všeènost slovenskega medu pa je bila potrjena dodatno s testom, v katerem so potrošnike prosili, da izberejo med, ki jim je najbolj všeè, in tistega, ki jim je najmanj.

Med 11 vzorci je bil na ta naèin najveèkrat izbran za najboljšega prav slovenski med. Kot ugotavljajo na Biotehniški fakulteti, kjer je potekal senzorièni del testiranja, je potrošnik navajen na okus, s katerim je pogosto v stiku, kar se je potrdilo tudi v primeru medu.

ZPS: Zavzemamo se za natanèno oznaèevanje porekla
Najveèji proizvajalki medu na svetu sta Kitajska in Argentina, èeprav ga sami porabita le majhen delež in ga veèino izvozita. Najveè medu pa pride v Slovenijo iz Nemèije in s Hrvaške. Poreklo, torej, kje je bil med pridelan, mora biti obvezno navedeno na oznaèbi. Èe je ves med iz ene države, se mora poreklo oznaèiti z navedbo države. Èe med izvira iz veè kot ene države, ga lahko proizvajalec namesto z natanèno navedbo vseh držav opremi le z eno od naslednjih oznak: »mešanica medu iz držav èlanic EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso èlanice EU« ali »mešanica medu iz držav èlanic EU in držav, ki niso èlanice EU«.

Ob sprejemanju zakonodaje so tako oznaèevanje dosegli prav proizvajalci in trgovci, z argumenti, da celotna navedba zavzame preveè prostora. »Poreklo medu je za potrošnika najpomembnejša informacija pri izbiri, zato menimo, da bi morali biti vsi izdelki, tudi èe gre za mešanico, oznaèeni z navedbo vseh držav, iz katerih je med, po padajoèem vrstnem redu,« izpostavlja Anja Bolha in dodaja:

»Na Zvezi potrošnikov Slovenije se zavzemamo za natanèno poimenovanje porekla in želimo, da namesto obstojeèih oznak proizvajalci vedno natanèno navedejo vse države, iz katerih prihaja med v mešanici. Za natanèno oznaèevanje se zdaj zavzemajo tudi veèji slovenski pridelovalci in polnilci pod okriljem Èebelarske zveze Slovenije, ki je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS poslala pobudo za jasno oznaèevanje porekla.«

ZPS nasvet:

1. Uživajte èim bolj svež, lokalno pridelan med, ki ni bil izpostavljen dolgim transportnim potem in neznanim pogojem skladišèenja.

2. Medu ne dodajajte v vroè èaj - Višja temperatura poškoduje ali iznièi nekatere naravno prisotne zašèitne snovi (encimi, vitamini) v medu, zato ga ne dodajamo vroèim napitkom (npr. èaju ali kavi), dokler se ne ohladi na vsaj 40 °C. Pozitivne lastnosti medu se unièijo tudi, èe ga uporabljamo pri peki za slajenje peciv.

3. Ne pretiravajte s kolièino medu - Zaradi velike vsebnosti sladkorja je med energijsko bogato živilo s približno 330 kcal na 100 gramov. Z njim lahko nadomestimo druge oblike prostega sladkorja (npr. namizni sladkor). Za zdravega odraslega s povpreènimi potrebami je priporoèeno uživanje najveè tri do štiri èajne žlièke, za otroka pa do dve èajni žlièki na dan, ob pogoju, da nismo zaužili dodatnih sladkorjev s hrano in pijaèami. Uživanje medu se odsvetuje otrokom do dopolnjenega prvega leta starosti, saj lahko med vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pomeni tveganje za razvoj botulizma pri dojenèkih.

4. Med shranjujemo pri sobni temperaturi v temnem prostoru, s tem najdlje ohranimo barvo in arome. Optimalna temperatura za shranjevanje je med 18 in 24°C, vseeno bo med po doloèenem èasu kristaliziral.

5. Prodaja v trgovini je ustrezno nadzorovana, jasno je, kako mora biti opremljen kozarec medu. Ko kupujete neposredno pri èebelarju, naj vam pred nakupom omogoèi, da med tudi poskusite. Oznaèbe kakovosti, kot sta »Zašèitena oznaèba porekla« in »Zašèitena geografska oznaèba« so dodatno jamstvo, da se kakovost takega medu redno spremlja.