Sem energija?
Z energijo sem imel nemalo preglavic. Bil sem prepričan, da energije – tudi nekatere slabe – močno delujejo name in sem, hočeš nočeš, njihova žrtev. To mi je v življenju pripravilo veliko gorja. K sreči sem se še pravočasno zavedel, da gre le za utvare, ki usahnejo tisti hip, ko prepričanjem za njimi odrečeš zaupanje.

Pojem energije je pravzaprav zelo nejasno definiran. Če je narava stvarnosti duhovna, je energija le način predstavitve »duhovnih« učinkov, ki so rezultat duhovnih dejavnosti. Identifikacija z energijo je ena najbolj problematičnih, kajti energija je nekaj zelo izmuzljivega, nedoločenega, neopredeljivega.

Za nameček naj bi bilo »vse« energija, ki se pretvarja iz ene vrste v drugo, pa tudi v materijo ter obratno. Vesolje naj bi bilo polno energije. Toda ali se energija zaveda sebe? Odgovor je – ne. Če se človek lahko zaveda svojega obstoja, energija pa ne, ta ne more biti njegovo najožje bistvo. Tudi tu gre le za lažno istenje.

Opazovalčeva zavest ustvarja vesolje kot zavestni pojav, sestavljen iz podob. Zavest temelji na zavedanju, ki se zgosti v posamične zavesti (zavedanja o obstoju). Kako v to predstavo vključiti energijo – potencialno silo, ki si jo predstavljamo pod pojmom energija? Če lahko tu govorimo o energiji, je ta omejena na raven volje za uresničitev posameznih predstav, na entiteto, ki odloča o hitrosti sprememb v zavestnih dogajanjih.

Očaranost z energijo je težava, ki lahko zavira duhovno napredovanje. Predmetom, dogodkom ali ljudem namreč pripisuješ veliko energijo, ne da bi za to obstajale »objektivne danosti«, in si s tem pričaraš utvare učinkov, ki so lahko bolj s tvojim prepričanjem ustvarjena utvara kot stvarna dejstva in vplivi. Gre za manipulacije s samim seboj. Zavest doživi, kar si želi doživeti. Marsikdo ozdravi tudi, ko zaužije placebo zdravilo (lažen preparat). Kdo je torej v tem primeru merodajen za ozdravitev? Njegova zavest kajpak.

Očaranost z energijo je morda celo nevarnejša kot zaslepljenost z materijo oziroma snovnostjo, saj je zaradi svoje silno spremenljive narave težje opredeljiva, obenem pa je ne povezujemo z nekimi tvarnimi gradniki kot materijo. Energijski kvant je pač nekaj abstraktnega, umu težko doumljivega. Seveda pa to ne pomeni, da znanost tako z maso kot z energijo ne zna uganjati neskončnih matematičnih norčij, ki se zdijo silno prepričljive. Vse se vrti okoli energij in znanost zna z analizo energijskih pojavov v elektronskih pospeševalnikih razlagati strukturo snovi. A glede na to, da smo pognali gigantski elektronski pospeševalnik, ki naj bi pomagal razjasniti uganko sestave materije in antimaterije, se z vso upravičenostjo lahko vprašamo: kaj v fiziki je res tako neizpodbitno dognanega, da bi za tisto res lahko dali glavo na tnalo? Odgovor je presenetljiv: prav nič.

Dejstvo je, da energija nima lastnosti (samo)zavedanja, torej energija ne more biti moje bistvo.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar

Vir: www.prisluhni.si