Ljubiti vse svoje dele in kreacije, tudi tiste najbolj 'boleče', brez sodbe. Sprejemati vsako zgodbo točno takšno, kot je, imeti sočutje do vsake malenkosti, ki se je in se pripeti v življenju. In se zavedati, da karkoli prihaja oziroma odhaja iz našega življenja, ni kazen, ampak je priložnost za še globlji vstop v ljubezen s samim seboj!

Veliko je govora o ljubezni do sebe. A kaj to sploh je?

Je neka umska ideja? Ideal? Je morda to povezano z drugimi? Oziroma z enim partnerjem?

Ali je to morda občutek? Zavest. Energija. Ki nima nobene zveze z ostalimi. Ki ne sodi, ne kvalificira, ne kategorizira, ne vrednoti. Obstaja v resnici nekaj, kar je 'boljše' in kar je 'slabše'? Ali je vse skupaj le velika iluzija in izmišljotina te realnosti, zemeljske, kjer živimo trenutno? Seveda zelo banalno rečeno, le skozi lečo fizične inkarnacije. A obstaja veliko veliko več!
Ti OBSTAJAŠ. Kot veliko veliko več!
Ljubezen do sebe je eliksir. Je lubrikant. Je vez.
Ljubezen do sebe omogoči ljubezni duše, da je občutena. Drugače osamljeni, egoistični, ranjeni človeški del skuša na osnovi uma zgraditi zgodbo o lastni vrednosti in lepoti. Ki ni napačna, a v iskrenem pomenu besede tudi ni zares resnična. Ni večna. Ni svobodna.
Je zabavna in zanimiva igra, vsekakor! In vsak, ki je kadarkoli stopil na Zemljo, jo do neke mere igra. Nekateri bolj, nekateri manj, nekateri smo jo pripeljali v ekstreme, nekateri ste jo le bežno okusili in pobožali, tako rečeno. A ni pomembno.

Ni pomembno, koliko si se sodil, kako enormna je tvoja zgodba!

Na kateremkoli področju že. Vse to je človeška igra, ki se jo igramo in smo se jo igrali zavoljo spoznavanja sebe in okušanja izkušenj! Ki so nam na dušni ravni prinesle tako ogromno modrosti, da tega niti slučajno ni moč zapisati z besedami. Iz vsake izkušnje, igre duša destilira modrost. In to je vse, kar zares ostane!
Bolečina odide. Rane se zacelijo. Zgodbe se 'pozabijo'. Ko si pripravljen spustiti vezi, karmo, dolžnosti in vse ostalo, kar definira omejeno človeško izkušnjo.
Takrat se lahko veliko laže odpreš svoji Brezmejnosti, neskončnemu kreatorju, ki SI in si VEDNO bil. Brez izjeme. Vsak je to!

Ljubezen do sebe pomeni energijsko sprejemanje vseh svojih zgodb, delov, kreacij. Na fizični, čustveni, umski in spiritualni ravni. Ni dovolj le reči in nekaj trditi, da si to in to, ali pa da ti to in to ni več pomembno. Za resnično svobodo in veselje/srečo je treba to OBČUTITI.

Zakaj se članek imenuje SEKS IN NOVA TANTRA?
Ker luč zavesti lahko penetrira, vstopi v ranjene, zaničevane, potlačene dele takrat, ko s sočutjem in ljubeznijo do sebe to dopustimo. Na ta način jo povabimo, sebe povabimo v resnici. Človeški del mora reči JA! Drugače Zavest oz. Duša sočutno čaka, dokler človek ni pripravljen. Se spomniti z vsem, kar je, da je tudi on DUŠA.

Zavest lahko razreši vse. In vsak je Zavest, vsak ima to zmožnost, da se odpre tistemu izrazu sebe, ki ni ranjen, ki ni osamljen, ki ne potebuje potrditve in dokazovanja. Človek sam tega ni zmožen.
A skupaj z Dušo ... je možno vse.
Zato tudi izraz Seks.
Seks se v tem primeru začne v samem sebi. Različni izrazi TEBE se spajajo in ljubijo.
Tudi z dotikom, poljubom in božanjem sebe. Absolutno.
Tako je tudi esenca Tantre v nas samih!

Julian La Erosius

Vir: www.svetloba.si