Tisto ta pravo ti da, da si srečen v vsem, vse drugo pa samo ob določenih stvareh,
pa še te minejo in te naredijo, nesrečnega, zdelanega, odsluženega in od vsega zapuščenega.

Človek v minljivosti nima dosti izbire, vse mora dati, vse kar je dobil je bilo le za nek določen čas.

Menim, da je v vsem tem edino pomembno to, kaj je iz teh danosti, ki jih je dobil naredil,
ali jih je uporabil prav ali ne, saj kako bi človek dobili nekaj kar je trajno,
dokler še začasne danosti uporablja sebično in narobe.

Obstaja v njem nekaj s čim ni mogoče manipulirati, česar ni mogoče kupiti, ne prevarati, ki pokaže kaj človek v resnici je
in kaj je človek v resnici iz danega naredil.

[ Odgovori na to | # ]