Tam nekje se konča morje,
a še lepši pogled je na obzorje,
v soncu bleščijo se gore,
s snegom obdarjene.

V jasnem vremenu vabijo,
kot kristalno čist pogled,
prelep je ta naš svet,
vse je kot en sam cvet.

In ko gore in jezera žarijo,
tamkaj dobri ljudje živijo,
ponekot dobri kot kruh,
iznajdljivi, po miru up.

Če kdaj jim vreme ponagaja,
bolezen upočasni korak,
obrnejo se v nebo reko,
saj kmalu vse v redu bo.