Seveda saj zgodba velja samo v določenem primeru, no mogoče je v njej tudi univerzalen nasvet, če to priznamo.
Govori le o teh, ki dobijo priokus svobode,
ker univerzalna svobodo nastane šele ob koncu procesa, ki omogoči novega resnično odrešenega človeka.
V tem procesu je v spoznanju nove in resnične bil odstranjen sam vzrok padlosti v vsej resnici, to je pravo kesanje.

Tudi, če kdo članka ki sem ga napisal ne razume in dojame prav, bi se to zgodilo tudi ob drugih nasvetih,
ki imajo v sebi kaj univerzalnega, kajti človek si poišče celo ne da bi vedel, le to,
kaj v resnici resonira z njegovim resničnim stanjem,
vse drugo si sicer lahko predstavlja kot neke realne možnosti, a je v resnici za to nedostopen.

Po svojem imaš prav.
Dobimo le to kar je v nas zmore ustvariti prava spoznanja in nam omogoči odrešitev v resnici..

Nekdo mora iti skozi izkušnjo svobode, drugi skozi izkušnjo preganjanja, tretji skozi izkušnjo ječe.
V resnici vsak padli človek mora skozi vse te skušnje, vendar dobi vsak različno, odvisno od tega katere skušnje je že preživel.
Mnogi vse to ali pa še kaj doživijo v enem življenju. Ne bom opisoval kaj od tega kar opisujem, se je zgodilo meni.

Ni pa odveč svarilo, ki je v članku, saj se nanaša na to, da so mnogi svojo odrešujočo pot imeli za popolno in zaključeno preden je bilo to v resnici tudi res.
Na koncu koncev si nesvoboden ne more narediti utvare da je že popoln, tudi če mu vsi pridigajo da je v resnici že svoboden in popoln, saj ne more iznegirati svojega resničnega stanja, ki mu vedno kaže kje v resnici je.

Lažna gotovost je smrti kolesa bič, resnična pa zadnje smrti poljub.

Lep pozdrav in hvala za komentar.

[ Odgovori na to | # ]