Zlodej je zasledoval človeka, da bi se polastil njegove izvorne biti in bi jo mu popačil, kajti vedel je, če bi mu jo uspelo popačiti bi nekega dne tudi zavladal nad njo.
Okoli njega se je močno trudil, mu vsepovsod poskušal škodovati, poskušal ga je podkupiti z lepimi darovi, ko to ni šlo mu je naredil ogromno spletk trpljenja, celo pri bolezni mu ni prizanašal in stalno sledil svojemu pokvarjenemu cilju.
Vendar ta človek mu je vztrajno izmikal, živel zmeraj kar se je dalo življenje v skladu z izvorno bitjo v sebi ter ji služil.
Najbolj je zlodeja jezilo, ker mu je ta človek izmikal tako rekoč sam brez pomoči drugih. Zlodej je govoril nekega dne boš že omagal. Kakor si zdaj sam in mi izmikaš boš tudi takrat sam, a mi ne boš izmaknil.
Ta dan čakam!
Podvojil je svoje napore, da bi mu iztrgal ali kakorkoli popačil izvorno bit.
Minevala so leta toda zasledovani človek se mu je stalno izmaknil iz njegovih pasti in je zmeraj našel razlog za pravilno življenje ter se ga držal.
Trud zlodeja ter njegovi slabi nameni niso odnehali, posluževal se je z svojimi prijatelji najgrših in najbolj zvitih zvijač.
In nekega dne se je zgodilo kar je zlodej že dolgo čakal, opazil je, da je začel človek ki mu je stalno izmikal pešati.
Ko so to videli zlodej in njegovi prijatelji, so dali vse od sebe, da bi uspeli v svojem pokvarjenem namenu.
In res je človek, ki so mu tako dolgo sledili popolnoma omagal.
Ko je bil pred njim tako nemočen in ko je zlodej z triumfom hotel izpolniti svoje zle namere, takrat je nenadoma, da niso vedeli niti od kod niti od kje, zasijala močna svetloba in slišal se je močan glas, vstran ta človek ne pripada tebi.
V istem trenutku so zbežali vsi, ki so mu stregli po življenju tako prestrašeni, da se ni ponovilo da bi se kakorkoli poskušali polastiti tega človeka.
Zlodej je zasledoval človeka, da bi se polastil njegove izvorne biti in bi jo mu popačil, kajti vedel je, če bi mu jo uspelo popačiti bi nekega dne tudi zavladal nad njo.
