V senci političnih bitk in afer potekajo manj opazne, a za običajne ljudi veliko pomembnejše zgodbe. V razpravi o prepovedi uporabe novih učbenikov za učence osnovnih šol, dokler starim ne poteče rok – zaradi česar so založniki celo tožili šolskega ministra – smo lahko izvedeli, da je za 16 predmetov v osnovnih šolah na voljo neverjetnih 700 učbenikov in delovnih zvezkov. Iz te množice učitelji sami izberejo učbenik in delovni zvezek, ki ga bodo uporabljali za svoj predmet.

Nekateri temu pravijo konkurenca, drugi, predvsem starši, so skeptični. Povsem na mestu je vprašanje, ali se učitelji res odločajo neodvisno. Kot opozarjajo starši, založniki sami izberejo in plačajo recenzente, ki ocenijo njihov učbenik.

Poleg tega je večja verjetnost, da bo učbenik na tržišču uspešnejši, če je bogato opremljen in dobro promoviran, kar je seveda na koncu všteto v ceno, ki jo plačajo – starši. Za zdaj še nismo slišali, da bi založniki učiteljem plačevali strokovne ekskurzije ali sponzorirali njihova srečanja, kot je praksa nekaterih farmacevtskih podjetij, ki na ta način med zdravniki promovirajo svoja zdravila. A stanje v šolstvu vendarle ni tako zelo drugačno od stanja v zdravstvu. Konec koncev je neki založnik veliko število učbenikov primerjal s številom tablet proti bolečinam, ki so na voljo na našem tržišču.

Če bi konkurenca res tako lepo delovala, kot nam skušajo prikazati, bi bila logična posledica padec cen. Da ni tako, najbolj občutijo starši, ko morajo vsako leto poravnati račun za “brezplačno” šolanje svojih otrok. Pa tudi učenci, ki morajo na svojih hrbtih v šolo znositi vse to “znanje”, ki večinoma krepko presega desetino njihove telesne teže. Da o izdatkih zdravstvene blagajne in količini zdravil, ki jih pojemo, niti ne govorimo. Vprašanje je, če smo zaradi tega kaj bolj pametni ali zdravi (prej obratno!), gotovo pa je, da farmacevti in založniki ne živijo slabo.

Na drugem koncu sveta, v Indiji, duhovni učitelj Sai Baba razvija koncept nove družbe. Njegovo vodilo je, da morajo biti voda, znanje, zdravje in ljubezen zastonj. V njegovih brezplačnih šolah otroke – poleg običajnega programa – učijo tudi človeških vrednot. V njegovih bolnišnicah izvajajo najzahtevnejše operacije, brezplačno pomoč pa tam lahko poišče vsak.

V odnosu med učiteljem in učencem, zdravnikom in pacientom nikoli ne sme prevladati denar, pravi Sai Baba. Njegove projekte financirajo in v njih sodelujejo mnogi zahodnjaki, ki verjamejo, da je potrebno družbo postaviti na nove temelje. Da ni v redu, če kdo odkloni zdravniško pomoč samo zato, ker mu zdravstveni delavec zagrozi z računom za sto evrov, če bi slučajno pet minut pred smrtjo blefiral. In da je nekaj hudo narobe, če mladim krivimo hrbtenice s težkimi in dragimi učbeniki, na koncu pa se zgražamo, ko se napijejo in razbijejo parlament.

Da so tudi največje lumparije v naši družbi storjene strokovno in v skladu s črko zakona (ali luknjami v njem), so nas že naučili. Ampak občutek ni pravi, kajne? Nekaj manjka. Vrednote, kot so znanje, zdravje, pomoč sočloveku vendarle ne morejo biti podvržene zgolj tržni logiki in bogatenju posameznikov. Smo res povsem zgrešili smer?

ALJA TASI
aljatasi.com