Zaradi manjših emisij v letu 2009 naj bi Slovenija za nakup emisijskih kuponov porabila manj od napovedanih 80 milijonov evrov, je novinarski konferenci ministrstva za okolje in prostor pojasnil državni sekretar Zoran Kus. Izpostavil je kompleksnost problemov toplogrednih plinov in kakovosti zunanjega zraka.

"Operativni program za toplogredne pline je bil sprejet julija lani, operativni program za kakovost zunanjega zraka pa novembra lani. Smo v fazi, ko je treba ukrepati. Konkretni ukrepi pa morajo biti tempirani tako, da bomo najprej ujeli zaveze Kjotskega protokola," je prepričan Kus.

Znesek 80 milijonov evrov za nakup emisijskih kuponov bo nižji zaradi manjših emisij v letu 2009, ki so posledica gospodarske krize, meni Kus, medtem ko je v.d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih prepričan, da bo znesek lahko tudi za štiri- do petkrat nižji.

Tanja Mekinda Majaron z Agencije RS za okolje (ARSO) je predstavila poročilo o emisijah toplogrednih plinov, ki so ga v četrtek posredovali sekretariatu Okvirne konvencije ZN o spremembah podnebja. Od izhodiščnega leta 1986 do leta 2008 je k emisijam toplogrednih plinov v Sloveniji največ, kar 80 odstotkov, prispeva raba fosilnih goriv.

Emisije v industriji zaradi rabe goriv so se do leta 2008 glede na izhodiščno leto zmanjšale za 47 odstotkov, emisije toplogrednih plinov pa so se v enaki primerjavi zvišale kar za 202 odstotka. Leta 2008 je promet k emisijam prispeval 29 odstotkov vseh slovenskih emisij, v izhodiščnem letu pa deset odstotkov.

Emisije toplogrednih plinov so bile v Sloveniji leta 2008 4,6 odstotka nad izhodiščnim letom in 13,7 odstotka nad kjotskimi cilji, če ne upoštevamo ponorov. Ob upoštevanju ponorov pa je bila Slovenija 6,2 odstotka nad Kjotom. "Med novimi članicami EU smo edina država, ki ima težave z izvajanjem kjotskih ciljev. To je zaradi popolnega propada gospodarstva v teh državah in ne zaradi boljših ukrepov, ki bi jih tam bolje izvajali," je poudarila Tanja Mekinda Majaron.

Kus je spomnil tudi na sanacijski program za zmanjševanje delcev PM10, ki je prvenstveno usmerjen v reševanje v Zasavju in Celju. "Poskušali se bodo dogovoriti, da v prvem obdobju Maribor in Ljubljana naredita kot mestni občini sami prve korake," je pojasnil Kus.

Vlada obenem išče sredstva za pomoč tem degradiranim območjem. Kus je ob tem omenil, da bomo uvedli dajatve za pogonska goriva. "Z njimi bomo lahko dokupili emisijske pravice za CO2, reševali probleme z delci, denar pa bi po mnenju Kusa lahko šel tudi za subvencije nakupa okolju prijaznih vozil.

Vir: umanotera.org/etc