Meritve dvakrat letno opravlja "National Snow and Ice Data Centre (NSIDC)", rezultati pa še vedno veljajo za zanesljiv kazalec ravni globalnega segrevanja. NSIDC je rezultate zimskega merjenja, ki ga opravijo marca, objavil prejšnji teden. Polarni ledeni pokrov se je ob koncu zime raztezal na površini 15,25 milijona kvadratnih kilometrov, to je 650 tisoč kvadranih kilometrov manj od povprečja med letoma 1978 in 2000.

Povprečno se je od leta 1978 zimski led stopil za 2,6 odstotka na desetletje. Površina ledu se je v zadnjem letu sicer povečala, a je v primerjavi z zadnjimi desetletji še vedno zelo nizka. "Ge za šesto ali sedmo najnižjo izmerjeno površino v zadnjih 32 letih," je povedal raziskovalec pri NSIDC Walt Meier.

Tudi napovedi za poletno merjenje niso optimistične. "Mislim, da bo površina pokrova morda med najnižjimi, a še vedno ne tako nizka kot v rekordnem letu 2007. Glede na površino tankega ledu vemo, da bo poletna površina majhna, vprašanje je le, kako majhna," napoveduje Meier.

Taljenje ledu je odvisno od temperature zraka in od vetrov, ki led odnašajo iz polarnega morja v toplejše tokove Atlantika in Pacifika. Japonski znanstveniki so v reviji "Geophysical Research Letters" objavili rezultate raziskave, ki kaže, da so za tretjino staljenega ledu krivi vetrovi. Japonci sicer niso oporekali vplivu globalnega segrevanja pri taljenju ledu, a njihova raziskava bo kljub temu porajala dvome v dosedanje trditve, po katerih naj bi se topljenje ledu v prihodnjih letih zaradi globalnega segrevanja hitro pospeševalo.

Vodja raziskave Catlin Arctic Survey Ann Daniels je pred dnevi opisala potovanje treh znanstvenikov po polarnem ledu. Pri meritvah kislosti morja so izkusili neverjetno močne severne vetrove. "Poleg tega smo videli tudi velike površine odprtega morja in zelo tankega ledu. To je bilo prvič, da smo kaj takega opazili v tako velikem obsegu. Doslej še nismo videli tako nenavadnega obnašanja ledu," je opisala Danielsova.

Vir: umanotera.org/etc